Ptičja gripa se že več let močno širi po Evropi in svetu – predvsem med prostoživečimi pticami ter perutnino in pticami v ujetništvu. V Evropi so največ izbruhov od lanske jeseni zabeležila na Madžarskem, sledijo Nemčija, Nizozemska in Poljska, ena največjih proizvajalk perutnine v EU, poroča Euro News.
A virus H5N1 ne ostaja več le težava ptic – zabeleženi so prenosi na norke, mačke, celo na medveda v ujetništvu in druge sesalce. To pomeni, da narašča nevarnost prenosa tudi na ljudi. Od leta 2003 je bilo po svetu potrjenih skoraj tisoč primerov okužb pri ljudeh, od tega jih je polovica umrla. Kljub temu uradniki EU zatrjujejo, da trenutno ni dokazov o prenosu virusa med ljudmi, javnozdravstveno tveganje pa ocenjujejo kot nizko.
Virusi v Evropi niso enaki virusu v ZDA
Tudi na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) so za Med.Over.Net potrdili, da je visoko patogena aviarna influenca prvenstveno bolezen živali (ptic) in jo tako tudi obravnavajo. “Naše delovanje je usmerjeno predvsem v zaščito perutnine pred okužbo, saj izbruhi bolezni povzročajo veliko gospodarsko škodo. Virusi, ki se trenutno pojavljajo pri pticah v Evropi, predstavljajo nizko oziroma zanemarljivo tveganje za zdravje ljudi (niso enaki virusu, ki se pojavlja v ZDA).“ Kot dodajajo, letos v Sloveniji še nismo imeli primera visoko patogene aviarne influence ne pri perutnini in ne pri prostoživečih pticah.
Aviarna influenca, znana tudi kot ptičja gripa, je zelo nalezljiva virusna bolezen, ki lahko prizadene vse vrste ptic. Bolezen se med pticami prenaša kapljično, z medsebojnimi stiki med pticami, preko njihovih izločkov in preko okužene krme. Prenos je možen tudi z obutvijo in opremo, ki je bila v stiku z okuženim materialom.
Živali kažejo različne klinične znake, kot so ravnodušnost, zmanjšana poraba krme in vode, nasršenost perja, zmanjšano oziroma neobičajno oglašanje, močan padec nesnosti, kihanje, kašljanje, izcedek iz nosnic, edem podkožja glave, tekoči zeleno ali belo obarvani iztrebki, cianoza kože v področju glave in na nogah, živčne motnje (tresenje in zavijanje glave in vratu, krči, nekoordinirano gibanje, živali težko stojijo, so neaktivne, imajo spuščene peruti). Pogin je lahko tudi do 100 odstoten. Več informacij o bolezni je na spletni strani UVHVVR Aviarna influenca.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pa so za naš portal svetovali, da se kljub nizkemu oziroma zanemarljivemu tveganju izogibamo nezaščitenemu stiku s poginulimi pticami in jih odstranimo iz površin (na primer iz domačega dvorišča, vrta) tako, da si prej nadenemo rokavice ali plastično vrečko, ki jih nato odvržemo v komunalne odpadke in si umijemo roke.
Iz ZDA opozorilo: Virus pri govedu in prvi človeški smrtni primer
Zaskrbljenost zaradi okužbe pa sicer povečuje nedavni izbruh v ZDA, kjer je ptičja gripa preskočila na krave molznice, okužba pa se je razširila tudi na 70 ljudi, od katerih je ena oseba umrla. To je jasen opomnik, da je treba pozorno spremljati tudi druge živalske vrste. “Čas ni primeren za sprostitev,” je za Euro News opozarila virologinja Marion Koopmans z nizozemskega medicinskega centra Erasmus. “Stanje se je bistveno spremenilo v primerjavi z nekaj leti nazaj. To ni dobra situacija.“
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) zato zdaj v sodelovanju z državami članicami krepi nadzor tudi pri govedu in drugih sesalcih. “Evropa je bolj odzivna in pripravljena,” pojasnjuje Alessandro Broglia, višji znanstvenik iz agencije EFSA.
Evropska komisija je v pripravah na morebitno pandemijo že zagotovila več kot 27 milijonov odmerkov cepiva proti gripi. Poleg tega države članice aktivno spremljajo stanje pri pticah, v primeru okužb pa izvajajo ukrepe, kot so usmrtitve in omejitve na kmetijah.
V boju proti širjenju virusa je cepljenje pomembno orodje
Francija je leta 2023 začela s cepljenjem perutnine, kar je pomagalo stabilizirati prizadeto perutninsko industrijo. Finska pa je kot prva država v EU cepila 10.000 delavcev, ki so imeli visoko tveganje za okužbo.
Vendar pa so revizije EU odkrile vrzeli v varnostnih sistemih, ki bi lahko bile dovolj velike, da bi se virus neopaženo ‘izmuznil’. Na Poljskem so bile ugotovili zamude pri vzpostavitvi zaščitnih območij, na Portugalskem neučinkovit sistem zgodnjega opozarjanja, v Španiji neustrezno preiskovanje sumov okužb, na Madžarskem pa pomanjkljivo usposobljeno osebje in nezadostno ocenjevanje tveganj – težave, ki vztrajajo že od revizije leta 2020. Španija in Portugalska sta že uvedli dodatne ukrepe, Komisija EU pa od Madžarske in Poljske zahteva izboljšave – medtem je Poljska aprila zaradi izbruhov celo začasno ustavila izvoz perutnine.
Prostor za izboljšanje biološke varnosti
Svetovna organizacija za zdravje živali (World Organisation for Animal Health – WOAH) ocenjuje, da je v vseh državah – tudi v Evropskih – še prostor za izboljšave na področju biološke varnosti in zgodnjega zaznavanja. A zadržki prihajajo iz samega kmetijskega sektorja, kjer se bojijo posledic strožjih pravil in morebitnih gospodarskih izgub.
“Potrebujemo strateški dialog s perutninsko industrijo, a to bo dolgotrajen proces, če želimo res preoblikovati proizvodne sisteme,” pravi Alexandre Fediaevsky iz WOAH.
Evropska unija in ZDA nista edini, ki se soočata z izzivi. Pred dnevi je Komisija ustavila uvoz perutnine in mesa iz Brazilije, potem ko je država potrdila prvi izbruh ptičje gripe na eni izmed kmetij.
Za zdaj se zdi, da ptičja gripa bolj ogroža oskrbo s hrano kot zdravje ljudi. A Marion Koopmans opozarja: “Ne smemo postati malomarni. Takšna razširjenost virusa je ravno tisto, kar lahko privede do nove pandemije.“
Vir: EuroNews. Dostopno na: Is Europe doing enough to prepare for the potential threat of bird flu to humans? Zadnji dostop: Maj 2025
