Prisluhnite srcu, 2. del

Powered by:

Srce je najpomembnejša mišica v človeškem telesu. Za nemoteno delovanje potrebuje nenehen dotok krvi. Ko se žila, ki srce oskrbuje s hranili in kisikom, zapre zaradi strdka, se zgodi srčni infarkt.

Vsako prsno bolečino je treba vzeti resno

Veronika se še danes spominja dne, ko je doživela srčni infarkt. Sredi popoldneva je zaznala čuden občutek v telesu, a je izzvenel. Ko se je proti večeru odpravila na sprehod, je kmalu občutila, kako ji pojenjajo moči.

»Začelo me je zebsti, oblival me je pot, bolečina se je začela v prsnem delu in se je kmalu kot neizmerna bolečina najbolj razširila v hrbtni del.«

Veronika, 62 let

Kardiolog Marko Gričar, dr. med., spec. kardiologije, spec. interne medicine, iz Zdravstvenega centra Lorena pojasnjuje, da se pomanjkanje kisika v srčni mišici praviloma čuti kot bolečina na levi strani prsnega koša. Ta je lahko tiščoča, pekoča ali stiskajoča in se lahko širi tudi v vrat, levo roko ali trebuh. Ob tem so lahko prisotni dušenje, slabost, hladen pot, bruhanje, bledica, izguba zavesti, lahko tudi srčni zastoj.

KAJ STORITI, KO NEKDO DOŽIVLJA SRČNI INFARKT?

Ko človek v vaši bližini doživlja simptome srčnega infarkta, nemudoma ukrepajte.

  • Človeka polezite.
  • Pokličite 112 in navedite natančno lokacijo.
  • Poskušajte ga pomiriti.
  • Spodbujajte globoko dihanje, saj tako možgani dobivajo dovolj kisika.

Če pride do srčnega zastoja (človek je neodziven, se ne premika in ne diha):

  • sprostite njegove dihalne poti (brada višje od čela),
  • začnite ga oživljati (osredotočite se predvsem na zunanjo masažo srca z močnimi stiski prsnega koša, če ste vešči, nudite tudi umetno dihanje),
  • pokličite 112 in navedite natančno lokacijo,
  • nekdo drug poišče najbližji defibrilator,
  • nemudoma uporabite defibrilator, ki vas vodi skozi postopek z glasovnimi navodili.

Ob infarktu močno bolečino v prsih doživi okoli 80 odstotkov bolnikov. Pri preostalih je bolečina atipična ali celo odsotna, kar je značilno predvsem za sladkorne bolnike, starejše osebe in ženske.

Klinična slika je pri ženskah bolj zabrisana, prihaja do težkega dihanja in dušenja. »Ženske pa tudi bistveno dlje trpijo bolečine, preden posumijo, da je kaj res narobe,« pravi kardiolog dr. Gričar. »Tudi zato moški v bolnišnico pridejo bistveno hitreje kot ženske.« 

Pomembno je tudi razlikovanje simptomov infarkta od drugih težav s srcem, saj je simptome mogoče pripisati drugim boleznim. Simptomi srčnega popuščanja so tako težka sapa, otekanje, telesna oslabelost, ne pa tudi bolečina. Težka sapa je podobna pri infarktu in aritmiji, zato lahko hitro pride do zamenjave.

Zelo pomembno si je zapomniti le eno dejstvo: vsako prsno bolečino je treba vzeti resno!

zatajenje srca

Ko se zgodi

Veronika je takoj vedela, da gre za srčni infarkt. Družini, ki ji je prihajala naproti, je naročila, naj pokličejo 112. Pokrili so jo z odejo, saj jo je zelo zeblo. Nemir na ulici je opazila tudi njena prijateljica. Spomnila se je navodila za primer infarkta, naj kašlja in diha.

»Kašljanje in dihanje sta najverjetneje pomagali, da so možgani imeli dovolj kisika in zato niso bili poškodovani. To je pravilo ob infarktih, ki bi ga vsak moral vedeti.«

V manj kot desetih minutah so na kraj prispeli reševalci. Medicinska sestra je prepoznala znake srčnega infarkta, zato je nemudoma začela preverjati, katera operacijska soba je prosta. Iz Savinjske doline so odhiteli proti Mariboru.

Veronika in bližnji so tudi po strokovnjakovem mnenju ravnali pravilno.

»Reševalce je treba poklicati takoj,« pravi dr. Gričar. »Vedno pride zdravnik, takoj bodo opravili EKG, postavili diagnozo in odpeljali v pravo bolnišnico.Osebi, ki doživlja infarkt in jo sami peljemo v zdravstveni dom, lahko celo škodimo. Z iskanjem zdravnika, diagnoze in naposled primerne ustanove, ki bi odstranila strdek, izgubljamo dragoceni čas!« 

V Sloveniji imamo zaradi razpršenosti in velikega števila bolnišnic bistveno več možnosti, da nam bodo ob infarktu lahko pravočasno pomagali, kot ponekod v tujini.

Idealno je, da je človek, ki doživi srčni infarkt, na operacijski mizi v roku ene ure. 

»V takšnem primeru je lahko infarkt celo brez izrazitih posledic. V nasprotnem primeru je srce oslabljeno in pacient čuti trajne posledice,« povzema dr. Gričar.

V Veronikinem primeru je bila pomoč dovolj hitra. S sprostitvijo pretoka v koronarni arteriji so sanirali stanje, zato si je mišica opomogla in Veronika nima trajnih posledic. Po rehabilitaciji, ki je sledila kak mesec po srčnem infarktu, je počasi začela pridobivati moči, postopoma začela s sprehodi, celotno okrevanje pa je zagotovo trajalo več kot eno leto.

pogovor-zdravnik-pacient-ordinacija

Posledice so lahko trajne

Srčni infarkt lahko namreč pusti tudi hujše posledice. »Dlje je žila zamašena, več škode nastane, saj del srčne mišice odmre. Nastopi lahko srčno popuščanje, pacienti pa niso več sposobni telesnih naporov, otekajo, težko dihajo,« pojasnjuje dr. Gričar.

Prizadeti so lahko tudi drugi organi, saj so zaradi srčnega popuščanja po infarktu slabše prekrvljeni. Srce je vendarle črpalka, ki poganja in prehranjuje vse telo. Med drugim lahko infarkt povzroči nepovratne poškodbe možganov. Ti namreč potrebujejo kisik nenehno in že kratek čas brez kisika lahko pusti hude posledice.

Večkrat infarktu sledijo tudi psihične posledice. Kar polovica prebolelih po infarktu ima težave tudi z depresijo, tesnobo in samopodobo.

»Ko ima nekdo diagnozo srčnega popuščanja, je verjetnost, da bo čez pet let živ, le še 40-odstotna. To je hujša prognoza od povprečne prognoze pri diagnozah raka. Takšen človek je praktično invalid.«

ZANIMIVOSTI O ČLOVEŠKEM SRCU

  • 3000 let  je stara mumija, pri kateri so ob analizi odkrili znake srčnega obolenja.
  • 100.000 utripov  opravi srce v enem dnevu, 2 do 3 milijarde  pa v življenju.
  • 5 litrov krvi  prečrpa srce vsako minuto, 100 do 200 milijonov litrov  pa v življenju.
  • Zvok bitja srca povzročajo zaklopke, ki se odpirajo in zapiraj.
  • 100.000 kilometrov  (2,5-krat okoli Zemlje) je dolgo ožilje, ki ga s krvjo napolnjuje srce.
  • 60 do 100 utripov  na minuto je normalen utrip odraslega v mirovanju.
  • 120/80 mm Hg je normalen krvni tlak odraslega.
  • 300 g je v povprečju težko srce odraslega.

Zdravniki trajne posledice infarkta zdravijo z različnimi strategijami. V prvi vrsti poskušajo srčne žile razširiti, da so pretoki čim boljši. V nadaljevanju upajo, da se bo krčljivost prizadetih delov izboljšala z zdravili, ki izboljšajo funkcijo srca. Sledijo lahko tudi številni drugi ukrepi: po potrebi pacientu vstavijo žilne opornice, predpišejo zdravila za obvladovanje srčnega popuščanja in izboljšanje prekrvitve, operirajo zaklopke, opravijo transplantacije, vstavijo spodbujevalnike …

Srce prenese marsikaj, a ne vedno

Naše srce ima rok trajanja. V povprečju je – glede na našo življenjsko dobo – sposobno približno dveh milijard utripov. Zato obstaja neposredna povezava med dolžino življenja in številom utripov. Profesor fiziologije dr. Marko Kreft (pogovor z njim najdete tukaj) pravi, da sta kokošje in človeško srce sposobni v življenju utripniti približno podobno velikokrat, le da kokošje srce utripa neprimerno hitreje in je zato tudi življenje kokoši krajše.

Podobno opozarja dr. Gričar: »Nižji kot so krvni tlak, krvni sladkor, holesterol in utrip v mirovanju, daljše je življenje. Vsi vplivi na srce in ožilje skozi življenje se seštevajo od rojstva, zato je dejstvo, da lahko pri tem mi sami opravimo najpomembnejšo pozitivno ali negativno vlogo.«

Tudi Veronika je svoj zdravi življenjski slog, ki ga je živela že pred infarktom, po njem še nadgradila: »Nimam več občutka, da sem prebolela srčni infarkt. Postala sem še bolj disciplinirana, delam jogo, se sprehajam in sproščam, telovadim, tudi v organizirani vadbi v koronarnem klubu. Imam moč, da lahko spet veliko delam in živim kakovostno življenje.«

Da, srce je naš pogon. Težko si predstavljamo mehansko črpalko, ki bi prečrpala 100 in več milijonov litrov tekočine, kot je prečrpa naše srce v enem življenju. Zato se mu splača nameniti pozornost, še preden opozori nase s čim drugim kot z občasno povišanim srčnim utripom.

Poskusite svojemu srcu in sebi nameniti dovolj sprostitve, da ne bo norelo takrat, ko bi moralo mirovati. Poskusite mu nameniti hrano in okoliščine, ki ga bodo negovale. Predvsem pa poskrbite, da bo njegov utrip povišan zaradi ljubezni, pozitivnega razburjenja in gibanja. Če vendarle opozori nase, pa ne zanemarjajte simptomov in ne odlašajte ter nemudoma poiščite pomoč – zase, za bližnjega ali za neznanca na ulici.

Kakovostna preventiva in rehabilitacija 

Pri številnih stanjih sta bistveni pravočasna prepoznava težav in ustrezna ter čim hitrejša rehabilitacija. Zavarovanje Specialisti+ ponuja hitro in strokovno obravnavo – od specialističnih pregledov, diagnostičnih preiskav do ambulantne rehabilitacije in zdravil na beli recept. VEČ

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
5,597
12.06.2021. ob 11:03
112
16.05.2020. ob 16:06
126
23.04.2021. ob 20:24
Preberi več

New Report

Close