Avtor: Profimedia

Srce je najpomembnejša mišica v človeškem telesu. Za nemoteno delovanje potrebuje nenehen dotok krvi. Ko se žila, ki srce oskrbuje s hranili in kisikom, zapre zaradi strdka, se zgodi srčni infarkt.

Ostra bolečina v prsih, slabost, zadihanost in izdatno potenje so najpogostejši znaki, ki nakazujejo, da del srčne mišice zaradi neprekrvljenosti odmira. V približno petini primerov srčnemu infarktu sledi tudi usodni srčni zastoj. V nobenem primeru ni veliko časa. Prej kot prepoznate simptome srčnega infarkta in pokličete pomoč, večja je možnost preživetja in boljše so možnost, da srce ne bo trajno prizadeto.

Srce je veliko približno kot velika stisnjena pest. Utripa brez naše volje in zavesti. Od rojstva do smrti se nenehno krči in razteza ter vsak dan utripne približno 100.000-krat, v eni minuti prečrpa osupljivih pet litrov krvi. Prek skoraj 100.000 kilometrov dolgega ožilja pošilja hrano v obliki s kisikom obogatene krvi. Dostavi jo v vsak, tudi najbolj oddaljen predel telesa, le v roženico ne, saj je to edini del telesa, ki ni prekrvljen.

Ko se ustavi dotok krvi

Srčni infarkt oziroma srčna kap se zgodi, ko se zamaši ena izmed venčnih ali koronarnih arterij, namenjenih prekrvitvi ali prehrani srčne mišice. Te potekajo po površini srca in če v eni izmed njih nastane strdek, ta zamaši žilo in prekine pretok krvi skoznjo.

Dogajanje, ki vodi v srčni infarkt, se začne bistveno prej.

Zaradi različnih razlogov se v žilah, posebno v tistih, ki so podvržene vnetju, začnejo nabirati »škodljivi« (LDL) holesterol, maščobe in kalcij. V žilni steni tako nastaja izboklina. Kot pojasnjuje kardiolog Marko Gričar, dr. med., spec. kardiologije, spec. interne medicine, iz Zdravstvenega centra Lorena, je lahko takšno stanje precej časa stabilno in ne povzroča težav.

Avtor: Profimedia

Ko izboklina v žili nenadoma poči, krvne ploščice v krvi zaznajo tujek. Raztrganino želijo čim prej zapreti, zato se odzovejo izjemno intenzivno. Razpok pretirano zaprejo, nastane strdek, žila pa se zamaši. »Predstavljajte si, da na kraj nesreče pride 500 reševalnih vozil. Kakšen zastoj bi povzročili? To se zgodi v žilah,« ilustrira dr. Gričar. 

Pretok krvi se ustavi, srčna mišica ne prejema kisika in hrane ter začne hitro odmirati. Zgodi se infarkt – najprej poškodba, nato pa lahko tudi odmrtje neprekrvljenega dela srčne mišice.

Dlje kot je del mišice brez kisika, več škode bo. Zato je bistveno, da bolnik pride do usposobljenega bolnišničnega centra dovolj hitro. Tam lahko strdek hitro odstranijo in obnovijo pretok v mišico. Če se to ne zgodi, pravilo lahko pride do trajnih posledic in tudi do smrti.

V reviji za zdravje in zdrave odnose Pazi nase nobena težava, s katero se morda spoprijemate, ni tabu. Revijo si brezplačno prenesite na svojo napravo. BREZPLAČNA E-REVIJA

Bolezni srca so nevarne

Kljub znatnemu upadu pogostosti bolezni srca in ožilja v zadnjih desetletjih ostajajo te najpomembnejši vzrok smrti v Sloveniji. Leta 2019 so povzročile 38 odstotkov vseh smrti.

Srčnih bolezni je sicer veliko, a najpogostejši smrtni bolezni srca sta srčni infarkt in srčna odpoved.

Pri srčni odpovedi gre za zmanjšano črpalno sposobnost srca, ki je pogosto zadnja stopnja razvoja številnih bolezni srca in ožilja ter je lahko tudi posledica infarkta.

»Vsak peti človek, ki doživi srčni infarkt, zaradi tega doživi tudi hudo motnjo ritma srca oziroma ustavitev srca ter umre. Takih smrti je približno 1000 do 1200 na leto, medtem ko infarkt doživi približno 5000 ljudi letno,« pojasnjuje dr. Gričar.

Če imate v družini srčnega bolnika ali ste srčni bolnik sami, preverite, kje je vam najbližji defibrilator, ki lahko ob hitrem ukrepanju reši življenje ob zastoju. Ažurirani interaktivni zemljevid lokacij avtomatskih eksternih defibrilatorjev (AED) v Sloveniji najdete na spletni strani aed-baza.si.

Avtor: Profimedia

Tiha bolezen, ki napreduje iz leta v leto

Na pojav srčno-žilnih bolezni vpliva več dejavnikov in na nekatere ne moremo vplivati. Eden takšnih je spol: infarkt pogosteje doživijo moški. Možnost zanj narašča tudi z leti: pri moških po 45. letu, pri ženskah po 55. letu oziroma po nastopu menopavze. Pomemben dejavnik tveganja pa je tudi družinska obremenjenost s srčno-žilnimi boleznimi, na kar tako kot na spol in staranje nimamo vpliva.

NAJPOGOSTEJŠI SIMPTOM SRČNEGA INFARKTA:

  • bolečina v prsih.

SPREMLJAJOČI SIMPTOMI:

  • slabost ali bruhanje,
  • bolečine v čeljusti, vratu ali v zgornjem delu hrbta,
  • pritisk v prsnem košu ali bolečina – a se ne pojavi vedno (predvsem ne pri ženskah),
  • bolečina ali pritisk v zgornjem delu trebuha (predvsem pri ženskah),
  • težko dihanje,
  • omedlevica,
  • izjemna utrujenost,
  • prebavne motnje.

Pa vendar do srčnega infarkta pripeljejo tudi dejavniki, na katere vsak posameznik lahko vpliva in s tem zmanjša tveganje za nastanek infarkta. Raziskave celo kažejo, da bi se z ustrezno preventivo lahko izognili kar 80 odstotkom primerov bolezni srca in ožilja.

Zdrav, telesno aktiven način življenja brez kajenja, ki ga ne vodi stres, lahko pomaga nadzorovati krvni tlak, maščobe v krvi in preprečevati nastanek sladkorne bolezni tipa 2.

Pri Veroniki iz Savinjske doline, ki je pri 62 letih preživela srčni infarkt, so k pojavu bolezni prispevali tako prvi kot drugi dejavniki tveganja. Že pri 35 letih je ugotovila, da ima povišan holesterol in krvni tlak, zato se je vseskozi držala priporočil, kako živeti zdravo. A bolezen je bila v družini in vsi moški predniki so umrli že pri 45 letih. Sama pa je prepričana, da je k razvoju bolezni veliko pripomogel tudi nenehen stres, saj je bila z delom vpeta v vodstvene položaje.

Infarkt lahko doleti tudi mlajše

Srčni infarkt vsekakor ni nekaj, kar doleti le starejše, temveč se vse pogosteje pojavlja tudi pri mlajši populaciji. Nedavna študija, objavljena v strokovni reviji Circulation, je pokazala, da je pojavnost srčnega infarkta še posebej pri mlajših ženskah večja kot pred 20 leti. Med pacienti, starimi od 35 do 54 let, je ta narasla za pet odstotkov, izraziteje, kar za 10 odstotkov, pri ženskah.

Dokler ne udari, je srčni infarkt tiha bolezen. Dejavniki tveganja zanjo se lahko neopazno razvijajo že od rane mladosti.

Vse več otrok je pretežkih, več je tudi sladkorne bolezni in nezdravega načina življenja. Kardiolog dr. Gričar opozarja, da je »mladost na začetku sicer varovalni dejavnik, a dejavniki tveganja se seštevajo, zato lahko infarkt udari že mlajše«.

Avtor: Profimedia

Predvsem pa močan dejavnik tveganja pomeni stres. Infarkt sicer ne nastane zaradi stresa samega, temveč zaradi njegovih posledic: visokega krvnega tlaka in utripa, hitrih tokov in vrtinčenja krvi v žilah ter vnetja žilnih sten. Slednje je pomemben osnovni pogoj za intenzivnejše nabiranje žilnih oblog.

Dr. Gričar še dodaja, da mladi s sicer zdravim srcem po srčnem infarktu pogosteje doživijo srčni zastoj kot starejši, ki imajo za sabo že zgodovino težav s srcem in ožiljem.

Srčne žile si pri mlajših ljudeh, ker ni bilo potrebe, niso ustvarile »varovalnih povezav«, prek katerih bi se lahko kri ob nastanku krvnega strdka preusmerila na drugo pot. Ko se ena žila zamaši, te funkcije zato ne more prevzeti nobena druga. Po drugi strani pa imajo starejši, ki so že doživeli kak infarkt, praviloma vzpostavljenih več rezervnih žilnih poti, zato jim srčni infarkt pogosto ne povzroči toliko škode.

Kakovostna preventiva in rehabilitacija 

Pri številnih stanjih sta bistveni pravočasna prepoznava težav in ustrezna ter čim hitrejša rehabilitacija. Zavarovanje Specialisti+ ponuja hitro in strokovno obravnavo – od specialističnih pregledov, diagnostičnih preiskav do ambulantne rehabilitacije in zdravil na beli recept. VEČ

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
147,477
27.09.2021. ob 04:45
284,840
27.09.2021. ob 04:19
110,258
27.09.2021. ob 05:43
Preberi več

New Report

Close