Kaj je psihološka odpornost
Psihološka odpornost postaja vedno bolj zaželena veščina v sodobnem svetu. Psihološko bolj odporni posamezniki so navadno bolj zadovoljni s svojim življenjem, s svojim delom ali službo, imajo širši socialni krog in bolj izpolnjujoče odnose z drugimi ljudmi. Višja psihološka odpornost je povezana tudi z boljšim psihičnim in fizičnim zdravjem in celo z daljšo življenjsko dobo.
A kaj pravzaprav je psihološka odpornost in kako se kaže v vsakdanjem življenju? V najširšem smislu psihološka odpornost predstavlja našo sposobnost učinkovitega prilagajanja na težke življenjske okoliščine. Je sposobnost učinkovitega prilagajanja na izzive in stresne situacije, sposobnost hitrejšega okrevanja po stresnih dogodkih in tudi sposobnost učenja iz naših preteklih izkušenj pri spopadanju z izzivi in stresnimi dogodki.
V vsakdanjem življenju se psihološka odpornost kaže predvsem kot naša sposobnost usmerjanja pozornosti navznoter ter opazovanja in interpretiranja našega notranjega dogajanja. Kaže se tudi kot sposobnost, ne samo opazovanja, ampak tudi uravnavanja naših misli, čustev in vedenja, če ugotovimo, da nam le-te ne koristijo pri reševanju določenega problema. Kaže se kot sposobnost hitrega in učinkovitega prilagajanja na spreminjajoče se okoliščine izzivov, zmožnost, da na izzive pogledamo z več različnih perspektiv ter sposobnost prepoznavanja in izbire najbolj učinkovite strategije za reševanje nekega izziva ali situacije.
Dolgo časa je veljalo prepričanje, da je psihološka odpornost lastnost s katero se nekateri srečneži rodijo. Veljalo je, da je psihološka odpornost, podobno kot osebnostne lastnosti, nekaj kar nam je dano in se tekom življenja ne spreminja kaj dosti. Vendar v zadnjih letih rezultati študij vedno bolj nakazujejo, da psihološka odpornost ni stabilna značilnost, ampak se kaže bolj kot skupek določenih veščin, načinov razmišljanja in mentalnih orodij, ki se jih lahko tudi naučimo, jih razvijamo in izboljšujemo tekom življenja.
Samozavedanje kot temeljna veščina psihološke odpornosti
Ena od takih veščin je zagotovo sposobnost opazovanja in interpretiranja lastnih misli, čustev in vedenja. Veščina, ki ji rečemo samozavedanje. Samozavedanje je povezano z usmerjanjem pozornosti k sebi in razmišljanjem o lastnih mislih, čustvih, željah, motivih, tudi vedenju in telesnih zaznavah. Preprosto povedano, ljudje z močno razvito sposobnostjo samozavedanja znajo opazovati in učinkovito interpretirati svoje vedenje, čustva in misli. Raziskave kažejo, da posamezniki, ki svojo pozornost pogosteje usmerjajo nase, bolje razumejo svoje notranje motive, čustva in misli. To poznavanje izboljša natančnost poznavanja samega sebe, kar vpliva na boljšo samopodobo in samozavest.
Večkrat ko v različnih situacijah razmišljamo o svojih mislih, čustvih in vedenju več lahko spoznamo in se naučimo o sebi. Začenjamo razumeti kaj nas spravi v slabo in dobro voljo, kaj so naša temeljna prepričanja in vrednote, kaj nam je pomembno in kaj ne. Vse to nam pomaga, da rastemo na podlagi tega znanja in krepimo svojo psihološko odpornost.
Kako samozavedanje prispeva k psihološki odpornosti
Poleg omenjenega boljšega poznavanja sebe ima samozavedanje tudi druge pozitivne vplive na psihološko odpornost.
- Ko se v stresni situaciji ustavimo in si vzamemo trenutek, da pogledamo vase ter analiziramo svoje misli, čustva in vedenje, nam to omogoča, da ustvarimo premor in preusmerimo pozornost s stresne situacije nase. S tem, ko se osredotočimo na opisovanje dogajanja znotraj sebe lahko občutno zmanjšamo svoj stresni odziv.
- Prepoznavanje in poimenovanje čustev, ki jih doživljamo dokazano zmanjša delovanje amigdale – možganske strukture, ki je odgovorna za zaznavanje groženj in sprožanje stresne reakcije. V akutnih stresnih situacijah, ko se soočamo z močnimi neprijetnimi čustvi nam samozavedanje pomaga prepoznati katera čustva so se v nas sprožila, z označevanjem lastnih čustev pa lahko znižamo njihovo intenziteto.
- Samozavedanje je nujen korak za uravnavanje lastnih čustev in zmanjševanje impulzivnega vedenja. Je ključna veščina, ki jo moramo usvojiti, da lahko učinkovito uravnavamo lastna čustva in vedenje, v kolikor ugotovimo, da nam ne koristijo v določeni stresni situaciji.
- Samozavedanje nam pomaga pri grajenju lastnega občutka učinkovitosti, ki je tudi pomemben dejavnik psihološke odpornosti. Naša prepričanja o tem, kako učinkoviti smo pri obvladovanju različnih situacij se v največji meri ustvarjajo skozi proces samozavedanja in spoznavanja samega sebe.
Kako lahko krepimo veščino samozavedanja
Veščino samozavedanja lahko okrepimo s preprosto vajo, ki jo izvajamo kadarkoli med dnevom. Še posebno učinkovita pa je, če jo uporabimo v trenutku, ko začutimo, da neka situacija v nas sproža stresno reakcijo.
Vaja se imenuje “tri stvari” in poteka v naslednjih korakih:
- Poiščite miren trenutek, se za trenutek ustavite in preusmerite svojo pozornost nase.
- Pozornost usmerite na tri stvari:
- Svoje misli: kaj mi trenutno hodi po glavi? Kaj v tem trenutku govorim sam sebi? Poskusite misli samo opaziti, brez da bi jih ocenjevali kot dobre, slabe, koristne, nekoristne ipd.
- Čustva: kaj trenutno čutim? Katera čustva se sprožajo v meni? Kako intenzivna so ta čustva? Ali so prijetna ali neprijetna?
- Telesni občutki: kaj trenutno občutim v telesu? Kakšno je moje dihanje? Ali držim kakšne mišice napete? Kakšen je moj utrip srca?
- Razmislite o medsebojnem vplivu in interakciji med vašimi mislimi, čustvi in telesno reakcijo. Ali lahko ugotovite kaj je sprožilo te misli in kako so te misli vplivale na vaša čustva? Ali vaša telesna reakcija odraža vaša čustva? Kaj se lahko naučite iz raziskovanja medsebojnega vpliva vaših misli, čustev in telesne reakcije?
Z rednim izvajanjem te vaje razvijamo sposobnost samozavedanja. Naučimo se hitrejšega prepoznavanja svojih misli, čustev, telesnih občutkov in vedenja ter njihove medsebojne interakcije. Ko se navadimo vajo izvajati v mirnih trenutkih, bomo lahko tudi v stresnih situacijah hitreje opazili, kaj se v nas dogaja in se začeli bolj zavestno odzivati v stresnih situacijah.
