Preobčutljivost in intoleranca sta zanemarjeni s strani alergologov

Uredništvo, 25. marec 2021.

Vsak tretji človek ima kako alergijsko bolezen in gotovo tudi vi poznate vsaj eno osebo, ki prav tako trpi za alergijskimi reakcijami na različne alergene oziroma snovi, ki sprožijo alergije.

Vsak tretji človek ima kako alergijsko bolezen in gotovo tudi vi poznate vsaj eno osebo, ki prav tako trpi za alergijskimi reakcijami na različne alergene oziroma snovi, ki sprožijo alergije. Pri alergijah gre za imunsko reakcijo, ki jo sprožajo protitelesa IgE, ko pridejo v stik oziroma zaužijemo neko alergen. Najpogostejši alergeni so cvetni prah, hišne pršice, dlaka hišnih ljubljenčkov, piki žuželk, kozmetični izdelki, določena hrana, pa tudi sonce. 

V pomladnih in poletnih mesecih je še posebej pogost sezonski alergijski rinitis, bolj poznan kot seneni nahod. Spomladi ga povzročajo pelodi leske, breze in vrbe, poleti pa pelodi bukve, javorja, hrasta, pelina in trstike ter nekaterih travniških rastlin. 

Alergije se običajno odkrije na podlagi simptomov, ki se večinoma pojavijo že v otroštvu, lahko pa tudi kadarkoli kasneje. Za seneni nahod so značilni kihanje, smrkanje, izcedek iz nosu, zamašen nos, oteženo dihanje, kašljanje ter pordele in solzne oči. Najučinkovitejši in najenostavnejši način, da se izognemo alergijski reakciji, je izogibanje alergenu. Toda to je pri prej omenjenem senenem nahodu onemogočeno, saj se pelod prenaša po zraku, pojavi pa se lahko celo več kilometrov stran od vira. 

Alergija na živila in njeni simptomi

Povsem drugače je pri alergiji na živila. Alergija na hrano je telesna reakcija na tuji protein ali kemčni preparat. Gre za zaščitni mehanizem, ki se kaže kot ponavljajoč negativen odziv na hrano. Pojavi se kmalu po zaužitju in se kaže s simptomi, kot so glavobol, rahli izpuščaji, prebavne motnje, bruhanje, otekle ustnice, jezik, obraz in oči, rdeči madeži po telesu in močna driska. Prva reakcija je lahko blaga, vendar se nato ponavlja v vse hujši obliki.

Alergija ne traja celo življenje, večina izzveni po prvih štirih letih življenja, dolgotrajnejše so alergije na ribe in oreščke. Simptomi so izpuščaji po telesu, slabost, bruhanje, driska, oteženo požiranje in dihanje, srbečica, piskanje v prsih. Nekateri simptomi so enaki simptomom drugih motenj, ki ju imenujemo preobčutljivost in intoleranca na hrano. 

Alergija na hrano je sicer pogostejša pri tistih, ki imajo tudi druge alergije oziroma atopično obolenje, na primer astmo, ekcem ali seneni nahod. Prav tako je večja verjetnost za pojav alergije na hrano, če je prisotna tudi pri drugih članih družine. 

Najpogostejše alergije na živila so alergije na arašide, lešnike, mleko, jajca ter ribe in lupinarje. Vir: Freepik

Testiranje za alergene alergologi izvedejo le za alergije, na preobčutljivost in intoleranco na hrano pa pogosto pozabijo, pravi dr. Tina Božičnik. Verjetno zaradi tega, ker ljudje z intoleranco ali preobčutljivostjo na določeno živilo to živilo lahko užijejo brez težjih posledic. Nasprotno pa alergiki te hrane preprosto nikoli ne smejo zaužiti, saj lahko že pri najmanjši količini dobijo hudo alergijsko reakcijo ali celo padejo v anafilaktični šok. 

Kaj je preobčutljivost …

Preobčutljivost torej ni isto kot alergija. Pri preobčutljivosti gre namreč za drugi tip protiteles, simptomi pa nikoli niso tako dramatični, pravi dr. Božičnik. Simptomi preobčutljivosti so glavobol, utrujenost, zaspanost, razdraženost, bolečine v mišicah, napadi zgage, omotica, vrtoglavica in drugi. Ti simptomi lahko trajajo tudi več tednov, a niso tako intenzivni in življenjsko ogrožujoči kot alergijske reakcije. Kljub temu doktor Božičnik opozarja na številne študije, ki govorijo o tem, da preobčutljivost ni zanemarljiva, temveč je pomembna tudi za nastanek raznoraznih drugih bolezni.

Dr. Božičnik svetuje, da hrano, za katero sumimo, da smo nanjo preobčutljivi, umaknemo s svojega jedilnika ter jo nato počasi uvajamo nazaj in opazujemo naše reakcije. Na tak način lahko točno določimo, katera hrana nam povzroča določene simptome.

… in kaj intoleranca?

Pod kategorijo preobčutljivosti sodi tudi intoleranca na hrano, vendar s to razliko, da gre pri intoleranci za pomanjaknje določenega encima. Intolerantni ali preobčutljivi smo lahko na več živil, običajno so to pšenica, gluten, mleko ter sadje in zelenjava. Nasprotno pa je alergija povsom določna in precej redka. Najbolj enostavno se težav in simptomov znebimo z izločitvijo teh živil s svojega jedilnika. Če se diete ne držimo, to nima večjih ali nevarnejših posledic, povzroči pa nam kup nevšečnosti oziroma neprijetnih simptomov.

Ali je laktozna intoleranca samo trend?

Naše telo se neprestano spreminja, zato se intoleranca lahko pojavi tudi kasneje v življenju. Ena najbolj pogostih intoleranc, ki jo številni opazijo šele kasneje v življenju, je intoleranca na laktozo. Pojavi se zaradi pomanjkanja encima laktaze, posledično pa uide absorpciji in konča v debelem črevesju, kjer se razgradi s pomočjo črevesnih bakterij. Posledica intenzivnega razgrajevanja so bolečine v želodcu, driska in napenjanje.

Kljub temu da so v zadnjem času kave z riževim, ovsenim, sojinim mlekom v družbi videne kot trend, pa se lahko intoleranco na laktozo biološko in zgodovinsko pojasni. Pred več tisoč leti so otroci postali laktozno intolerantni, saj mleka po prenehanju dojenja niso več uživali. S pojavom živinoreje so nekateri deli sveta obdržali gen za laktozo, velik del sveta, predvsem jugovzhodne Azije, Afrike in Južne Amerike, pa je večinoma še vedno laktozno intoleranten. 

Res pa je, da so danes alergije in intolerance vse pogostejše. Možne razlage za to so okoljska onesnaženost, pomanjkanje vitamina D, prehrana, pa tudi pretirana higiena zgodaj v otroštvu. Ta nas sicer ubrani pred nalezljivimi boleznimi, toda na ta način otroci ne pridejo v stik z bakterijami, posledično pa se imunski sistem ne razvije dovolj in zato dramatično odreagira na sicer povsem neškodljive snovi. 

Vabljeni na forum Alergije in druge zdravstvene forume, kjer lahko povprašate za nasvet ali pobrskate med že oddanimi vprašanji ter nasveti.

O avtorju

Uredništvo

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
147,475
31.08.2021. ob 10:42
284,829
17.08.2021. ob 14:55
110,258
24.09.2021. ob 15:00
Preberi več

New Report

Close