Nova raziskava, objavljena v PLOS ONE, razkriva, da je rodnost slabša, kot so ocenjevali: pod vprašaj postavlja dolgoletno domnevo, da za ohranitev populacije zadostuje, da ima ženska povprečno 2,1 otroka. Da bi preprečili dolgoročno izumrtje družinskih linij, bi po novih izračunih moral ta prag znašati vsaj 2,7 otroka.
Raziskovalci iz Japonske in Filipinov so ugotovili, da dosedanje metode načrtovanja prebivalstva niso upoštevale pomembnega dejavnika – naključnih odstopanj pri številu otrok, ki jih imajo posamezne ženske. Medtem ko nekatere nimajo potomcev, imajo druge več otrok, zato povprečje 2,1 ne zadošča za zagotavljanje dolgoročnega preživetja družin.
Vse države G7 (sem spadajo Kanada, Francija, Nemčija, Italija, Japonska, Združeno kraljestvo in Združene države Amerike) imajo rodnost pod kritično mejo: v Italiji imajo ženske povprečno 1.29 otrok, na Japonskem 1.3 otrok, v Kanadi 1.47 otrok in v Združenih državah Amerike 1.66 otrok.
Kaj to pomeni za nas? Po vsej verjetnosti bo vaša družinska linija – priimek, genetska dediščina in rod – v nekaj generacijah izginila.
Naravna prilagoditev preživetja – rojeva se več deklic
Raziskovalci so s pomočjo posebnega modela izračunali, kako se družinska drevesa skozi generacije ohranjajo ali izumirajo pri različnih stopnjah rodnosti in razmerjih med spoloma. Da bi družinska linija dolgoročno preživela, bi ob enakomernem razmerju med moškimi in ženskami ter brez dodatne umrljivosti morala vsaka ženska imeti vsaj 2,7 otroka.
Glede na model izračuna bi v populaciji lahko ohranili družinske linije tudi ob nekoliko nižjem pragu rodnosti, če bi bil delež deklic večji.
Zanimivo je, da se v različnih stresnih pogojih, denimo ob psihičnih stiskah, gospodarski negotovosti, naravnih nesrečah in podobno … razmerje med rojstvi pogosto spremeni tako, da se rodi več deklic. Znanstveniki menijo, da gre za naravno prilagoditev, ki povečuje možnost preživetja rodu, saj so ženske tiste, ki ga biološko lahko nadaljujejo.
Podoben pojav je opažen tudi pri drugih sesalcih, kot so govedo, prašiči, podgane in miši.
Družinske linije matematično obsojene na propad
Avtorji so raziskovali tudi vpliv umrljivosti na rodnostni prag za zagotavljanje preživetja družinskih linij. Višja umrljivost namreč dodatno zvišuje potrebno število otrok za ohranitev družinske linije. V državah z visoko umrljivostjo, kot so Afganistan, Burundi in Sierra Leone, so že prej ocenjevali, da bi bila potrebna stopnja rodnosti za ohranitev družinskih linij približno 3,3 otroka na žensko, nova študija pa kaže, da je morda ocena celo prenizka.
Čeprav človeštvu kot celoti zaradi številčnosti populacije še ne grozi propad, pa je prihodnost posameznih družin – zlasti v razvitih državah – izjemno negotova. Skoraj vse družinske linije so matematično obsojene na izumrtje. Le redke bodo preživele več generacij. Demografska kriza tako ni le vprašanje gospodarstva in pokojninskih sistemov, temveč vprašanje izginotja družin, dediščine in tudi kulturnih tradicij.
Vir: Study Finds. Dostopno na: Birth Rate Crisis: Why We May Need 3 Kids Per Family Just To Survive. Zadnji dostop: Maj 2025
