Najpogostejša oblika izpadanja las je nebrazgotinska alopecija, ki se glede na porazdelitev izpadanja las deli na vzorčasto, difuzno in žariščno. Farmacevt Bojan Madjar, mag. farm. spec., nacionalni koordinator farmacevtske skrbi ‘Vprašajte o svojem zdravilu’ pri Lekarniški zbornici Slovenije je za Pomurske lekarne pojasnil najpogostejše oblike izpadanja las, njihove vzroke in možne nekirurške rešitve.
Vzorčasta alopecija: Simetrično redčenje las
Vzorčasto izpadanje las je simetrično redčenje las, ki je najbolj izrazito na sprednjem, zgornjem in stranskem delu lasišča. Ta oblika je pogosto dedno pogojena in je znana kot androgena alopecija, ki jo povzroča izpostavljenost moškemu spolnemu hormonu dihidrotestosteronu. Prizadene lahko oba spola, vendar je izrazito upadanje lasne linije vidno predvsem pri moških.
Za zdravljenje androgene alopecije se uporablja lokalni nanos minoksidila v obliki raztopine ali pene, ki pri nekaterih posameznikih lahko spodbudi ponovno rast las. Poleg tega se lahko predpiše peroralno zdravilo finasterid, ki zavira nastajanje dihidrotestosterona, in s tem povzroči ponovno rast ali upočasni njihovo izpadanje. Zaradi tveganja za nenormalnosti ploda tega zdravila ne smejo jemati ženske v rodni dobi. Gostoto las lahko poveča tudi terapija z obsevanjem lasišča z močno vidno svetlobo različnih valovnih dolžin (z manjšo prisotnostjo infrardečih žarkov).
Difuzna alopecija: Pogosto posledica stresnega dogodka
Difuzno izpadanje las je enakomerno razporejeno po celotnem lasišču. Najpogostejša oblika telogeni efluvij, pri kateri dnevno izpade več kot 200 las – odraslemu človeku običajno izpade med petdeset do sto petdeset las na dan.
Ta vrsta izpadanja las je pogosto posledica akutnega stresa, ki se lahko pojavi ob hudi bolezni, ali večji operaciji, pa tudi ob bolezni ščitnice, nosečnosti, anemiji, podhranjenosti, hitri izgubi telesne mase ali ob pomanjkanju vitamina D. Med druge vzroke sodijo tudi nekatera zdravila, kot so litij, valproat, fluoksetin in drugi, ter prenehanje jemanja peroralnih kontracepcijskih tablet z estrogenom.
Telogeni efluvij se običajno začne 2 do 4 mesece po sprožilnem dogodku in izzveni v 6 do 9 mesecih. Ključno je, da se obravnava osnovni vzrok: pri anemiji je potrebno dodajanje železa, pri pomanjkanju vitamina D pa dodajanje tega vitamina, pri ugotovljeni bolezni ščitnice je pomembno zdravljenje le te, če je vzrok za izpadanje uporaba zdravil, se je treba posvetovati z zdravnikom ali je možna zamenjava za drugo zdravilo. Lokalni minoksidil lahko pomaga izboljšati gostoto las.
Žariščna alopecija
Žariščno izpadanje las povzroča izgubo las v zaplatah, lahko tudi dlak na obrazu ali drugje po telesu. Najpogostejša oblika je alopecija areata, avtoimunska motnja, ki pogosto prizadene otroke, vendar se lahko pojavi pri katerikoli starosti. Pogosto je povezana z drugimi avtoimunskimi motnjami, kot so astma, atopijski dermatitis ali sladkorna bolezen tipa 1. Pri do 30 odstotkih prizadetih z blažjo obliko bolezni se lahko rast las spontano obnovi.
Zdravljenje alopecije areate pogosto vključuje vbrizgavanje kortikosteroidov v prizadeta področja. Možne so tudi lokalna uporaba kortikosteroidov ali minoksidila, ki spodbujata ponovno rast las.
“Oblike in vzroki alopecije so različni, zato je pomembno, da diagnozo postavi zdravnik. Poleg tega zdravljenje v večini primerov poteka z zdravili na recept. V lekarni pa lahko priporočimo prehranska dopolnila z aktivnimi sestavinami za rast las ter lokalne pripravke, kot so šamponi ali losjoni, ki lahko dodatno spodbudijo rast las.”
Bojan Madjar, mag. farm. spec., nacionalni koordinator farmacevtske skrbi ‘Vprašajte o svojem zdravilu’ pri Lekarniški zbornici Slovenije
Vir: Pomurske lekarne: Pogostejši vzroki izpadanja las. Dostopno na: Pogostejši vzroki izpadanja las. Zadnji dostop: Januar 2025.