V zadnjih letih je raba zaslonov močno narasla pri vseh generacijah, še posebej pri otrocih in mladostnikih, ki ure in ure dnevno preživijo pred telefoni in računalniki. Nova raziskava pa razkriva zaskrbljujočo povezavo med dolgotrajno izpostavljenostjo zaslonom in porastom duševnih težav med mladimi. Kako ukrepati?
Nepogrešljivo orodje ali grožnja za duševno zdravje?
Telefoni, tablice in računalniki so za številne mladostnike postali nepogrešljiv del vsakdana – uporabljajo jih tako pri šolskih obveznostih kot v prostem času.
Pri šolskem delu zasloni mladim olajšajo dostop do učnih vsebin in jim omogočajo stalno komunikacijo z učitelji in sošolci, v prostem času pa jim služijo kot glavno orodje za ohranjanje stikov s prijatelji, zabavo in sprostitev.
Vendar prav ta splošna vpetost digitalnih naprav v vsakdan pogosto vodi v prekomerno rabo, ki ima številne negativne posledice.
Priporočila so jasna – realnost pa povsem drugačna
Ker je prekomerna raba telefona naraščajoč problem, ki že pušča posledice tudi pri otrocih, so strokovnjaki z NIJZ pripravili priporočila za uporabo zaslonov v prostem času:
| Starost | Čas pred zaslonom v prostem času | Priporočila in nasveti |
|---|---|---|
| 0 – 2 leti | Brez zaslonov | Namesto zaslonov glejte slikanice, prepevajte, se igrajte in ustvarjajte. |
| 2 – 5 let | Manj kot eno uro na dan | Le v navzočnosti staršev – izbirajte starosti primerne, kakovostne vsebine; videoklici s starimi starši. |
| 6 – 9 let | Največ eno uro na dan | Samostojna uporaba le pri delu za šolo, pogovarjajte se o varnosti na spletu, zasebnosti in pasteh spleta. |
| 10 – 12 let | Največ uro in pol na dan | Spodbujajte odprt pogovor o spletnih vsebinah, varni rabi interneta in otrokovih digitalnih navadah. |
| 13 – 18 let | Največ dve uri na dan | Redni pogovori o vsebinah, zasvojenosti, spletnem vedenju; priporočljivo nameščanje aplikacij le z vednostjo staršev. |
Kljub jasnim smernicam večina mladostnikov teh priporočil ne upošteva.
Po podatkih organizacije Mastermind Behaviour kar 49 odstotkov otrok do drugega leta starosti uporablja pametne telefone. Otroci med 8. in 10. letom za zasloni preživijo približno 6 ur dnevno, najstniki med 11. in 14. letom okoli 9 ur, najstniki med 15. in 17. letom pa več kot 4 ure dnevno.
Rezultati raziskave: zakaj je skrb upravičena
Nova raziskava raziskovalcev z Univerze Western v Kanadi je pokazala povezavo med pretirano uporabo zaslonov in poslabšanjem duševnega zdravja pri mladostnikih.
Med 580 udeleženci raziskave je le nekaj več kot 30 odstotkov tistih, ki med tednom zaslone uporabljajo manj kot dve uri dnevno. Med vikendi ta delež pade na zgolj 15 odstotkov.
To pa ima zaskrbljujoče posledice. Najstniki, ki med tednom pred zasloni preživijo več kot dve uri dnevno, imajo:
- dvakrat večje tveganje za razvoj anksioznosti in
- štirikrat večjo verjetnost za pojav čustvenih in vedenjskih težav.
Rezultati so pokazali tudi, da so težave pogostejše med tistimi, ki zaslone več uporabljajo med tednom – najverjetneje zaradi neurejenega dnevnega ritma in pomanjkanja prostočasnih dejavnosti, ki ne vključujejo tehnologije.
Ne le koliko tudi kaj je pomembno!
Pomembno ni le, koliko časa mladostniki preživijo pred zasloni, temveč tudi kaj v tem času počnejo.
Raziskava je pokazala, da pasivno brskanje po družbenih omrežjih, znano tudi kot doomscrolling, kjer uporabnik samo spremlja vsebine, prinaša več škodljivih posledic kot aktivno udejstvovanje z objavljanjem ali komentiranjem.
Pasivno brskanje po vsebinah namreč pogosto poslabšuje samopodobo mladostnikov ter povzroča občutke manjvrednosti, tesnobe, zavisti in osamljenosti, saj se mladostniki izolirajo in svoje življenje primerjajo z idealiziranimi podobami življenja drugih.
Kaj lahko naredijo starši?
Starši igrajo ključno vlogo pri spodbujanju zdrave in odgovorne rabe zaslonov pri mladostnikih:
- Vzpostavite jasna družinska pravila, kdaj in koliko časa lahko otrok preživi pred zasloni.
- Postavite dnevne in tedenske časovne omejitve rabe zaslonov in se jih držite.
- Redno se pogovarjajte z otroki o nevarnostih interneta in jih učite kritičnega razmišljanja o vsebinah na spletu.
- Spodbujajte dejavnosti brez zaslonov, kot so šport, ustvarjanje, igre in druženje v živo.
- Bodite zgled odgovorne in zmerne rabe elektronskih naprav.
Kdaj poiskati pomoč?
Če pri otroku ali mladostniku opazite, da ne more odložiti zaslona niti pred spanjem, je to lahko znak razvoja odvisnosti. Zaskrbljujoče je tudi, če se otrok raje posveča zaslonom kot druženju z bližnjimi ali začne zanemarjati druge dejavnosti, ki so bile prej del njegovega vsakdana. Pogosto se hkrati pojavi tudi upad uspeha v šoli, če pa poleg tega ob prekinitvi uporabe zaslonov otrok reagira pretirano čustveno, je priporočljivo, da poiščete strokovno pomoč.
Viri:
- Average Screen Time Statistics. Mastermind Behaviour, dostopno na: https://www.mastermindbehavior.com/. Zadnji dostop: maj 2025.
- Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih. NIJZ, dostopno na: https://nijz.si/zivljenjski-slog/nekemicne-zasvojenosti/zasloni/. Zadnji dostop: maj 2025.
- Weekday Screen Time Can Quadruple Teens’ Risk Of Mental Health Problems. Study Finds, dostopno na: https://studyfinds.org/teen-screen-time-scrolling-mental-health-problems/. Zadnji dostop: maj 2025.
