Pred nami nova, tiha pandemija

Zaradi psiholoških učinkov pandemije se je globalna razširjenost anksioznosti in depresije že samo v prvem letu pandemije povečala za 25 %. Ta številka je danes še višja.

Na okrogli mizi v okviru Foruma Globsec 2022 je bila predstavljena ocena stanja na področju depresije za 10 držav Srednje in Vzhodne Evrope ter baltskih držav. V poročilih je bila predlagana vrsta priporočenih ukrepov za izboljšanje upravljanja in oskrbe bolnikov z depresijo v regiji. Predstavniki organizacij bolnikov, ki so sodelovali pri oceni stanja, so oblikovalcem politike predstavili memorandum bolnikov, v katerem so jih pozvali k večji vključenosti bolnikov in izboljšanju kakovosti zdravljenja depresije, ki je na številnih področjih pomanjkljivo.

»Tiha pandemija«

Dandanes je depresija najpogostejše duševno stanje, ki prizadene ljudi. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da v Evropski uniji za depresijo trpi več kot 40 milijonov ljudi, kar predstavlja 4,3 % Evropejcev[1]. Zaradi psiholoških učinkov pandemije COVID-19 pa se je globalna razširjenost anksioznosti in depresije že samo v prvem letu pandemije povečala za 25 %.[2] Zelo verjetno je, da je ta številka zdaj še višja. Pandemija je hkrati botrovala, da je depresija postala pomembnejša tema kot kdaj koli prej, saj jo zdravniki in akademiki po vsem svetu imenujejo »tiha pandemija«[3].

V Srednji in Vzhodni Evropi ter baltskih državah za depresijo trpi več kot 2,4 milijona ljudi[4]. Čeprav je ta številka visoka, se o depresiji premalo poroča, saj je velik del prebivalstva še vedno pod vplivom stigme, povezane z duševnimi boleznimi. Po lokalnih podatkih, večina primerov depresije žal še vedno ostaja nezdravljenih[5].

»Za depresijo trpi 3,8 % svetovnega prebivalstva, od tega 5 % odraslih in še več ljudi, starejših od 60 let. Tako kot smo se poskušali spopasti s pandemijo COVID-19, se moramo osredotočiti na boj proti tej naraščajoči težavi, ki vpliva na celotno družbo. Čas je, da ukrepamo,« je dejal Jozef Šuvada, član izvršnega odbora SZO.

Raziskave o oceni stanja na področju depresije kažejo, da je treba vlagati v oskrbo

Deset skupin strokovnjakov in raziskovalcev iz Srednje in Vzhodne Evrope ter baltskih držav je na Forumu Globsec 2022 v Bratislavi analiziralo stanje oskrbe ljudi z depresijo v svojih državah in predstavilo glavne rezultate svojih raziskav, povzete v poročilih po državah z naslovom Depression Scorecard (Ocena stanja na področju depresije).

Metodologijo ocene stanja (ang. Scorecard) je razvila organizacija The Health Policy Partnership v sodelovanju z organizacijami GAMIAN, EUFAMI in Evropskim psihiatričnim združenjem. Deset poročil o stanju v posameznih državah je del širše serije posameznih poročil o stanju na področju depresije, v katerih so ocenjene ključne nacionalne zdravstvene politike in storitve, ki so jih deležne osebe z depresijo v Belgiji, Franciji, Italiji in Romuniji.

»Kljub očitni potrebi po večji skrbi za duševno zdravje, večina držav v Srednji in Vzhodni Evropi ter baltskih državah zaostaja za povprečjem EU pri skupnih naložbah. Okrepiti je treba tudi strokovne zmogljivosti in skupnostno skrb za ljudi, ki imajo največje tveganje za pojav depresije,« je glavne rezultate raziskave povzela Anna Michalkova, regionalna koordinatorka projekta Depression Scorecard pri organizaciji Seesame.

Za zagotavljanje ustrezne podpore in zdravljenja je bistvenega pomena celostna zdravstvena oskrba, torej sistem, ki je osredotočen na bolnika in podpira osebe z depresijo skozi vse njihovo življenje ter v celotnem zdravstvenem sistemu. Povezovanje storitev na področju duševnega zdravja in socialne pomoči lahko poveča stopnjo zdravljenja ter zmanjša breme bolezni.

Predstavniki bolnikov so pritrdili ugotovitvam v memorandumu bolnikov za celotno regijo. »Od oblikovalcev politik zahtevamo izboljšanje celostnih sistemov oskrbe, zbiranja in uporabe podatkov, vključevanje bolnikov ter vključevanje tehnologije v oskrbo,« je dejal Bogdan Dobnik, direktor organizacije bolnikov OZARA Slovenija.

»Bolniki z depresijo in njihove družine si zaslužijo enak strateški načrt kot bolniki z rakom,« je dodal Andrej Vrsansky, direktor Lige za duševno zdravje, največje krovne organizacije uporabnikov in izvajalcev storitev na področju duševnega zdravja na Slovaškem.

Vir: Globsec.

Oblikovalci politike obljubljajo, da se bodo osredotočili na depresijo

Po desetletjih premalo financiranih sistemov skrbi za duševno zdravje in dolgih razpravah o reformah so vladni predstavniki v regiji pripravljeni depresijo uvrstiti na svoj dnevni red. »Ker Slovaška letos prevzema krožno predsedstvo Višegrajske skupine, želimo, da bi skrb za duševno zdravje postala naša prednostna naloga ter da bi spodbudili sodelovanje in izboljšanje naših zdravstvenih sistemov v regiji in tudi v sosednjih regijah,« je dejal Róbert Babeľa, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje Slovaške republike.

Projekt Depression Scorecard je vzpostavila in financirala farmacevtska družba Janssen, ki je del skupine Johnson and Johnson.

Rezultati raziskave Depression Scorecard, izvedene na Češkem, Slovaškem, Madžarskem, Hrvaškem, v Sloveniji, Srbiji, Bolgariji, Litvi, Latviji in Estoniji, so javnosti na voljo na www.DepressionCare.eu.


[1] Svetovna zdravstvena organizacija. https://www.euro.who.int/en/health-topics/noncommunicable-diseases/mental-health/areas-of-work/depression
[2] SZO. https://www.who.int/news/item/02-03-2022-covid-19-pandemic-triggers-25-increase-in-prevalence-of-anxiety-and-depression-worldwide
[3] https://www.kcl.ac.uk/the-silent-pandemic-covid-19-and-mental-health
[4] Ocena na podlagi podatkov inštituta IHME. Globalna izmenjava zdravstvenih podatkov.
http://ghdx.healthdata.org/gbd-results-tool
[5]Poročila o oceni stanja na področju depresije, države Srednje Evrope in baltske države

Avtor

N.M.

New Report

Close