Pozor: To je najpogostejša mentalna bolezen

Avtor: Profimedia

V življenju naj bi za depresijo zbolela vsaka šesta oseba, ta trenutek pa je depresiven vsak dvajseti med nami, kažejo statistike.

Pozornost letošnjega Svetovnega dneva duševnega zdravja, 10. oktobra, je zato namenjena neenakosti pri dostopanju do sistema in storitev skrbi za duševno zdravje. Mnogi ljudje z duševno motnjo ali boleznijo niso deležni zdravljenja, do katerega so upravičeni, in skupaj s svojimi bližnjimi, družinami in negovalci še vedno doživljajo stigmo in diskriminacijo. 

Svetovna zveza poudarja neenakopravnost med revnimi in bogatimi, neenakopraven položaj zaradi spolne orientacije, rase in narodnostne pripadnosti, spolne orientacije, spolne identitete in tudi nespoštovanje človekovih pravic marsikje po svetu. Vse to vpliva na duševno zdravje prebivalcev. 

Avtor: Profimedia

Svetovna federacija za duševno zdravje navaja, da v državah z nizkim in srednje visokim prihodkom  kar 75 % do 95 % ljudi z duševnimi motnjami ne more dostopati do sistema skrbi in storitev za duševno zdravje, razmere pa tudi v državah z visokimi dohodki niso veliko boljše. Pomanjkanje naložb v duševno zdravje, ki so nesorazmerne s proračuni, namenjenimi zdravju v celoti, prispeva k veliki vrzeli pri zdravljenju duševnih motenj in bolezni.  

Kaj je depresija in katere so različne oblike depresivnih motenj? 

Depresija je bolezen, ki je izjemno stigmatizirana. Bolnikom je težko priznati, da so bolezni privrženi, hkrati pa je beseda depresija tako posplošena, da skoraj vsak kdaj potožiti, kako je na trenutke depresiven. “Joj, kako sem danes depresiven, nič se mi ne ljubi, ker je ves čas slabo vreme.”   

Depresija je izrazito med duševnimi motnjami bolezen oz. motnja, kjer se njeni simptomi precej prepletajo z občutki, ki jih človek občuti kadar koli v življenju npr. žalost, jeza, strah ter tesnoba, vendar gre pri depresiji v medicinskem smislu za nekaj več. Je klinično stanje, ki ga diagnosticiramo zdravniki, odvisno je od tega, kako se določeni simptomi pojavljajo in koliko časa trajajo. Depresiji pravijo, da je bolezen tisočih obrazov, ker se lahko zelo različno izraža pri različnih ljudeh oz. bolnikih. Pomembno je v kolikšni meri so simptomi izraženi torej ali je oblika depresije blaga, zmerna ali huda ter koliko časa traja. Obstajajo depresivne epizode, ki trajajo nekaj mesecev, do kronične oblike depresije, ki je lahko prisotna tudi več let,” pojasnjuje doc. dr. Jurij Bon in hkrati dodaja, da psihiatri pri diagnozi iščejo temeljne simptome. To sta daljše obdobje žalosti, brezupa, potrtosti ter pomanjkanje volje za vsakdanje stvari in pomanjkanje čutenja užitka za stvari, ki so nas včasih veselile. Simptomi se lahko pokažejo tudi tako, da bolniki začnejo razmišljati, da so manj vredni, v breme drugim do tega, da se težko zberejo, slabše izvajajo naloge in si težje zapomnijo stvari. Pozorni moramo biti na telesne simptome, kot so sprememba apetita, telesne teže, slabši spanec ali obratno. Pri bolnikih z depresijo je pomembno, da prepoznamo samomorilna nagnjenja.  

Avtor: Profimedia

Diagnoza depresije ne pomeni nujno uživanja tablet ali bolnišničnega zdravljenja. ”Raziskave kažejo, da je lahko psihoterapija podobno učinkovita kot zdravila, razlika je predvsem v tem, da so pri zmerni do hudi obliki depresije kot osnova zdravljenja priporočena zdravila. Neredko se oba pristopa kombinirata. Včasih so zdravniki ob depresiji v večji meri predpisovali pomirjevala, ki delujejo kratkoročno in predvsem na tesnobo, dolgoročno pa stanje poslabšajo, saj povzročajo odvisnost in ne zdravijo jedrnih simptomov. V zadnjih letih so pomirjevala v veliki meri zamenjala ena najvarnejših zdravil za duševne motnje nasploh, serotoninski antidepresivi, ki ne povzročajo nikakršnih odvisnosti in delujejo dolgoročneje, za nastop učinka pa potrebujejo dalj časa, mesec dni ali več,” pojasnjuje doc. dr. Bon.

Depresija lahko prizadene vsakogar  

Depresija je, poleg tesnobnosti, najpogosteje zabeležena duševna motnja v ambulantah osnovnega varstva. Prizadene lahko vsakogar; mlajše, starejše, moške in ženske. Depresija je duševna motnja, ki prizadene človekovo razpoloženje, njegove misli, čustva, vedenje in telo in posledično vpliva na njegovo delovanje v krogu družine in izven. Kadar zbolimo za depresijo, se v delu možganov, ki uravnava razpoloženje, poruši ravnovesje kemičnih prenašalcev, ki v možganih prenašajo sporočila med celicami. Ocenjujejo, da bo vsaj enkrat v življenju za depresijo zbolela vsaka šesta oseba, ta trenutek pa je depresiven vsak dvajseti med nami. 

Ženske so kar dvakrat bolj depresivne 

Asist. dr. Polona Rus Prelog. je povedala, da je depresija skupaj z anksioznimi motnjami najbolj razširjena med duševnimi motnjami. Svetovna organizacija ocenjuje, da je depresija v svetu 3,8 % pri splošni populaciji, kar skupno predstavlja približno 280 milijonov ljudi. Pri nas je pri odrasli populaciji 5,1 %, nekoliko višja, 6 % je pri starejših od 60. let. V Evropski uniji ima kronično depresijo 7,2 % prebivalcev.  

Slovenija je nad Evropskim povprečjem. Pogosteje za depresijo zbolevajo ženske kot moški,” opozarja doc. dr. Rus.  

Pogosteje zbolevajo ljudje z genetsko nagnjenostjo, pri teh obstaja kar 40 % možnost, da zbolijo za depresijo. Drugi pomembnejši dejavniki tveganja so stresni dogodki v življenju, osebnostne značilnosti, prisotnost kroničnih bolezni ali težje akutne bolezni, pa tudi nekatere bolezni, ki prizadenejo možgane, kot so kapi in nevrodegenerativne bolezni, na primer Parkinsonova in Alzheimerjeva bolezen,” pojasnjuje asist. dr. Rus Prelog. 

Avtor: Profimedia

Trije oboleli za depresijo so pogumno delili svojo zgodbo. Prvi je povedal, da je začel opažati  simptome, ko se je veliko zapiral vase, čutil je velik strah pred avtoriteto in tako zgubil službo. Pomoč je poiskal v društu Ozara, kjer je spoznal prijetne ljudi s podobnimi izkušnjami, se veliko naučil. Pomagali so mu prepoznati korake do boljšega življenja. Enkrat na teden je hodil k kliničnem psihologu. Zaveda se, da mora ohranjati dobro duševno ter telesno kondicijo. 

Druga je povedala, da je prve znake opazila že v osnovni šoli. Veliko jo je bolela glava, zato se je tudi težje učila. Poudarja, kako pomembno je postaviti sebe na prvo mesto in trdo garati, da se stanje izboljša. 

“Vsak, ki zmore poslušati, ne le z ušesi, ampak tudi s srcem, vam bo z veseljem pomagal,” pojasnjuje. 

Tretja je opazila prve znake pri 25. letih. Bolelo jo je celo telo, tudi spati ni mogla. “Najprej si moraš priznati, da si zbolel, potem sledi ogromno dela na sebi,” dodaja.  

“Potrebno si je poiskati pomoč in si ne zatiskati oči, vsak lahko zboli,” še pove. 

Združenje Ozara svojo dejavnost izvaja v 26 slovenskih mestih. S 70 strokovnimi in laičnimi delavci ter več kot 130 aktivnimi prostovoljci zagotavlja strokovno pomoč in podporo ljudem z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, ljudem v duševni stiski in njihovim svojcem, poleg tega pa namenja skrb še ohranjanju in izboljšanju duševnega zdravja vseh prebivalk in prebivalcev Republike Slovenije. Lani so predstavili aplikacijo za pametne naprave, namenjeno vsem, ki se soočajo z depresivnimi simptomi in tesnobnostjo ter iščejo poti za izboljšanje lastnega duševnega zdravja. 

“Stigmatizacija naredi več težav kot bolezen sama”  

“Huda stigmatizacija pravzaprav naredi več težav kot bolezen sama. Pomemben razlog za stigmatizacijo duševnih motenj je pomanjkanje informacij, predvsem o poglavitnem: da se moramo o duševni motnji, posebno o depresiji, nujno pogovoriti s strokovnjakom. Številni bolniki namreč zaradi stigmatizacije duševnih težav ne gredo k zdravniku po strokovno pomoč, saj se sramujejo svojih težav. V bistvu je bolj kot stigmatizacija problem samostigmatizacija, saj se ljudje z duševnimi težavami bojijo nerazumevanja in se umaknejo, namesto da bi poiskali pomoč. O tej temi moramo spregovoriti, da bomo vsi spoznali, da ljudem z duševnimi motnjami lahko pomagamo,” pove mag. Bogdan Dobnik, predsednik Nacionalnega združenja za kakovost življenja Ozara Slovenija. 

O avtorju

T. Š.

New Report

Close