Čeprav se zdi, da tradicionalne metode, kot so kazni, odvzem privilegijev ali pošiljanje otroka v sobo, kratkoročno delujejo, ko želimo pri otroku nekaj doseči, je družinska psihoterapevtka in klinična direktorica klinike The Wave, Fiona Yassin za The Independent opozorila, da so dolgoročno veliko učinkovitejše nežne, a dosledne strategije.
Zakaj je nežen pristop dolgoročno učinkovitejši?
“Nežen pristop k obvladovanju zahtevnega vedenja otroka ali mladostnika je učinkovitejši od kazni, ker temelji na razumevanju in usmerjanju, ne na nadzoru,” pojasnjuje Yassinova. Dodaja, da kazen lahko sicer začasno ustavi neželeno vedenje otroka, vendar pogosto povzroči občutke strahu, zamer ali sramu – ti pa ne prispevajo k dolgoročnemu učenju in čustveni rasti.
Poudarja tudi, da je izzivalno vedenje otrok pogosto posledica težav pri uravnavanju čustev: “Pomembno je, da starši razumejo, da otrok s svojim vedenjem običajno izraža nezadovoljene potrebe, frustracije ali pa ima težave z uravnavanjem svojih čustev. Nežen pristop, kot je postavljanje jasnih meja z empatijo ali pomoč otroku pri predelavi njegovih občutkov, uči samoregulacije in veščin reševanja problemov.”
Kako torej ukrepati nežno, a učinkovito?
Ostanite mirni in uporabite miren ton
Bodite mirni – otrok potrebuje odraslo vodenje v taki situaciji. “Miren glas lahko pomaga uravnavati otrokova čustva, odločnost pomaga pri postavljanju jasnih meja, empatija pa otroku zagotavlja, da je slišan in podprt, tudi ko je njegovo vedenje zahtevno,” pojasnjuje Yassinova. Dodaja, da se je pri tem zelo pomembno izogibati kričanju, sarkastičnim komentarjem ali otroka postavljati v vlogo krivca.
Potrdite otrokova čustva
“Priznajte otrokova čustva, ne da bi takoj popravljali njegovo vedenje,” svetuje Yassinova. “Če rečete: ‘Vidim, da si razočaran. To je razumljivo. Bi se o tem pogovoril/a?’, bo vaš otrok občutil, da je slišan, in zmanjšala se bo možnost čustvene eskalacije.”
Prepoznajte vzorce in sprožilce
Iskanje morebitnih vedenjskih vzorcev ali sprožilcev je lahko koristno. Yassinova priporoča, da se vprašate, ali se morda vedenje pojavi po kakšnem dogodku ali sprožilcu. “Obstaja več dejavnikov, ki lahko vplivajo na tako vedenje, morda spremembe v rutini, spanju, stres zaradi šole, ustrahovanje, napetost v družini … ” našteva.
Otroku postavitev vprašanje: “Kaj si me slišal reči?”
“Če otroka prosite, naj ponovi, kar vas je slišal reči, mu to pomaga, da se ustavi, predela in razjasni vaše sporočilo, preden se odzove,” pravi Yassinova. “To pa pomaga preprečevati nesporazume, spodbuja aktivno poslušanje in umirja čustveno eskalacijo.”
Meje postavljajte mirno in jasno
Primer ustrezno postavljene meje: “Ne bom ti dovolil/a, da udariš, lahko pa mi poveš, zakaj si jezen/na.” Tako se otrok uči samoregulacije in spoštovanja drugih.
Bodite zgled
Otroci se največ naučijo z opazovanjem. Če starši stres obvladujejo potrpežljivo in s komunikacijo, se bodo tudi otroci naučili podobno reševati težave, razlaga Yassinova.
Otroku pomagajte reševati težave
“Namesto da preprosto vsiljujete pravila, o rešitvah razmišljajte skupaj z otrokom. Otroku lahko rečete: Kaj pa ti misliš, kako bi lahko spravljanje v posteljo teklo bolj gladko?” svetuje Yassinova. Pravi, da to pomaga spodbujati odgovornost in čustveno inteligenco.
Poiščite strokovno pomoč
“Strokovna podpora lahko pomaga tako otroku kot družini, da izboljšajo odnose in obravnavajo morebitne travme iz preteklosti,” sklene Yassinova. Pomembno je, da vedo, da ni treba, da gredo čez te procese sami.
Vir: The Independent. Dostopno na: Gentle but effective ways to deal with children’s challenging behaviour, according to a family psychotherapist. Zadnji dostop: April 2025
