Pojav zajčje mrzlice v Sloveniji

Zdravnik, rtg, mri,
Foto: Profimedia

Na Gorenjskem so v zadnjem mesecu prejeli več prijav nalezljive bolezni tularemije oziroma zajče mrzlice.

Večina je povezana z intenzivnejšim prašenjem ob košnji in spravilu sena. Primeri se zaenkrat pojavljajo na območju Sorškega polja.

Tularemijo povzroča bakterija Francisella tularensis. Glavni znaki bolezni so vročina, splošno slabo počutje, glavobol, kašelj in povečane bezgavke. Na mestu, kjer je bakterija vstopila v telo, je lahko prisotna razjeda na kožu, možne so tudi spremembe na pljučih. Glavni rezervoar bolezni so poljski glodavci, ki s svojimi izločki lahko okužijo okolico. Bolezen se na človeka največkrat prenese z vbodom okuženega klopa, lahko pa tudi z vdihavanjem okuženega prahu ali uživanjem okužene vode in premalo toplotno obdelanih živil.

V trenutni situaciji na Gorenjskem je največ okužb posledica vdihavanja okuženega prahu ob kmečkih opravilih. Med ljudmi se bolezen ne prenaša.

Tularemija je redka bolezen. V Sloveniji je bilo v letih med 2014 in 2023 potrjenih med nič in 54 primerov letno, največ leta 2021, ko je bil v goriški regiji izbruh te bolezni.

Priporočeni zaščitni ukrepi:

  • pri strojnih kmečkih opravilih poskrbimo, da so vrata in okna traktorja med delom ves čas zaprta,
  • pri kmečkih opravilih v zaprtih prostorih (še posebej, če smo opazili sledove glodalcev), čiščenju drvarnic in pri drugih kmečkih opravilih, kjer prihaja do intenzivnejšega prašenja se zaščitimo s kirurško masko,
  • med zadrževanjem v naravi uporabljamo repelente, ki nas ščitijo pred klopi in komarji.

Drugi ukrepi, s katerimi zmanjšamo verjetnost okužbe s tularemijo

  • Za prehrano in higieno uporabljamo le varno pitno vodo iz nadzorovanih vodnih virov oziroma vodovodov.
  • Preprečujemo dostop glodavcev in mrčesa do bivališč (zamrežimo okna, odprtine).
  • Redno izvajamo postopke dezinsekcije in deratizacije, še posebej, če opazimo iztrebke glodavcev.
  • Meso in živila živalskega izvora pred zaužitjem pravilno in zadostno toplotno obdelamo.
  • Preprečujemo navzkrižno onesnaženje živil, zlasti onesnaženje že očiščenih in gotovih živil. Pazimo, da teh živil ne onesnažimo bodisi z umazanimi rokami, kuhinjskimi pripomočki, priborom, delovnimi površinami ali z onesnaženimi surovimi živili (mesom).
  • Pri ravnanju s surovim mesom divjih živali uporabljamo rokavice.
  • posebej moramo biti pozorni pri rokovanju z divjimi živalmi: se jih ne dotikamo, posebej, če se nenavadno obnašajo in so že na videz bolne. Poginule živali poberemo in odstranimo z rokavicami, zapremo v polivinilasto vrečko in odvržemo v komunalne odpadke. Še bolje je, da se poginulih živali v naravi ne dotikamo. Če opazimo večje število poginulih živali ali trupla večjih divjih živali, obvestimo veterinarsko higiensko službo.
Avtor
Piše

STA, N.K.

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
3,670
29.08.2024 ob 09:02
3,920
10.10.2024 ob 20:30
33,819
17.09.2024 ob 22:27
1,239
09.10.2024 ob 07:06
572
08.10.2024 ob 21:41
Preberi več

Več novic

New Report

Close