Opisani simptomi so morda lahko posledica t. i. periferne nevropatije, stanja, pri katerem pride do poškodb perifernih živcev, ki prenašajo signale med centralnim živčnim sistemom ter preostalim delom telesa.
Periferne nevropatije je potrebno obravnavati še preden povzročijo hujše zaplete, kot je okužba stopal, ki lahko zahteva amputacijo!
Na srečo danes poznamo široko poleto terapevtskih metod, ki jih nudijo v eni vodilnih klinik fizioterapije v Sloveniji. Njihova napredna fizioterapija namreč na neinvaziven način pomaga pri izboljšanju gibljivosti, moči, obvladovanju bolečin ter nevropatskih simptomov!
Kaj je periferna nevropatija?
Periferne nevropatije zajemajo motnje perifernih živčnih celic in vlaken, ki se pojavijo kot posledica širokega spektra patologij. Gre za eno najpogostejših nevroloških težav.
Periferna nevropatija prizadane približno 2,4 % prebivalstva, njena pojavnost pa se pri starejših osebah poveča za kar 8 %!
Najpogosteje opaženi simptomi periferne nevropatije so otrplost in parestezije; tem simptomom pa je lahko pridružena še bolečina, šibkost in izguba globokih tetivnih refleksov.
Periferni živci
Naloga perifernih živcev je prenašanje signalov med hrbtenjačo in preostalimi deli telesa. Ločimo dve vrsti perifernih živcev.
Eferentni (motorični) nevroni prejemajo signale prek dendritov iz nevronov centralnega živčnega sistema, medtem ko aferentni (senzorični) nevroni signale prejemajo prek dendritov iz specializiranih celičnih tipov, kot so Paccinijeva telesca.
Signali potujejo v centralni živčni sistem (CŽS) in so odgovorni za zagotavljanje senzoričnih informacij možganom, ko je potrebna refleksna reakcija!
Kaj povzroči periferno nevropatijo?
Periferna nevropatija je posledica poškodb živčnih vlaken, ki lahko omejijo normalno gibanje, spremenijo občutke in povzročijo bolečine.
Na svetovni ravni za pogost vzrok periferne nevropatije velja gobavost (leproza), pri čemer največ primerov štejejo v jugovzhodni Aziji!
Gre za posledico poškodb ali motenj perifernih živcev, kar vpliva na prenos signalov med možgani, hrbtenjačo in preostalim telesom. Vzroki lahko obsegajo različne bolezni, poškodbe, okužbe ali izpostavljenost toksinom.
Ali ste vedeli, da periferna nevropatija prizadene kar 25 % do 50 % pacientov s sladkorno boleznijo?
Periferna nevropatija je v nekaterih primerih povezana z različnimi motnjami, kot so post-herpetična nevralgija, HIV, diabetična nevropatija, ishemična nevropatija, kranialne nevralgije (npr. trigeminalna nevralgija), povzročijo pa jo tudi okužbe kot je Guillain-Barréjev sindrom.
Kako jo prepoznamo?
Periferna nevropatija se kaže s precej raznoliko klinično sliko, ki je odvisna od osnovnega bolezenskega stanja in prizadetih živčnih vlaken. Značilni simptomi tako vključujejo bolečino, senzorične spremembe, mišično oslabelost ter avtonomne motnje.
Nevropatija majhnih vlaken se kaže z bolečino, izgubo zaznavanja temperature ter avtonomnimi simptomi, kot so motnje v znojenju, spremembe krvnega tlaka in prebavne težave.
Pacienti prisotno bolečino opisujejo kot pekočo in ‘’električno’’. Posebej značilna je alodinija, pojav, pri katerem bolečino in nelagodje povzročijo že običajno nedolžni dražljaji (npr. lahkoten dotik)!
Pri prizadetosti večjih živčnih vlaken se lahko pojavi tudi ataksija (nestabilnost ali motnje ravnotežja), ki je izrazitejša pri omejeni vidljivosti. Ker velika vlakna prenašajo proprioceptivne informacije (zaznavanje položaja telesa v prostoru), njihova okvara vodi do težav z ravnotežjem.
Eden najbolj omejujočih simptomov, ki prizadene 11 % do 26 % sladkornih bolnikov je nevropatska bolečina. Simptomi se pogosto začnejo v prstih in se postopoma širijo proti bližnjim okončinam.
Pri napredovali periferni nevropatiji se lahko pojavijo tudi:
- zmanjšani ali odsotni globoki tetivni refleksi,
- senzorične motnje,
- mišična oslabelost in atrofija.
Zaradi podobnosti simptomov se periferna nevropatija lahko klinično prekriva z drugimi stanji, kot so mielopatije, radikulopatije in avtoimunske bolezni. Pomembno je, da za njeno natančno potrditev opravimo temeljit klinični pregled in specialno diagnostiko.
Diagnostični pregled
Večina perifernih nevropatij je počasi napredujočih, ki se razvijajo skozi dolga obdobja. Diagnoza periferne nevropatije tako zahteva temeljito klinično oceno, različne teste in preiskave.
Za začetek so potrebni krvni testi, ki vključujejo merjenje hitrosti sedimentacije eritrocitov (ESR), glukoze na tešče, vitamina B12 ter ravni hormona, ki stimulira ščitnico.
Pri vsakem pacientu je pomembno, da ob anamnezi pridobimo informacije o morebitnih spremljajočih znakih, kot so vročina, nočno potenje, nenadna izguba telesne teže, kar lahko nakazuje na hematološke, onkološke ali kronične infekcijske bolezni.
Pri določenih primerih, kot je npr. sum na Guillain-Barréjev sindrom ali kronično vnetno demielinizirajočo nevropatijo, lahko pri postavitvi diagnoze pomaga tudi lumbalna punkcija in analiza cerebrospinalne tekočine.
Smiselne so tudi preiskave merjenja prevodnosti živcev in elektromiografija (EMG), ki pomagajo pri razlikovanju med različnimi vrstami nevropatij!
Kaj obsega nevrološki pregled?
Pomembne informacije glede periferne nevropatije nam zagotovi temeljit nevrološki pregled, ki obsega oceno različnih vrst živčnih vlaken (motoričnih, senzomotoričnih in senzoričnih).
Klinični vzorci nevropatij so odvisni od vrste prizadetih vlaken in bolezni, ki povzroča nevropatijo. Nekateri pogosti vzorci tako vključujejo:
- Distalno simetrično nevropatijo (senzorična)
Gre za najpogostejši vzorec, kjer so prizadeti predvsem senzorični živci v distalnih delih telesa (prsti na rokah in nogah). Simptomi vključujejo bolečino, otrplost, mravljinčenje in izgubo občutkov.
- Motorična nevropatija
Prizadeti so predvsem motorični živci, kar vodi v atrofijo mišic in deformacijo stopal. Pacienti tožijo zaradi šibkosti mišic, težav pri hoji in ohranjanju ravnotežja.
- Proksimalna nevropatija (senzorična in motorična)
Pri tem vzorcu so prizadeti senzorični in motorični živci v proksimalnem delu telesa (bližje trupu). Lahko vodi do težav pri gibanju in spremenjenih občutkih v stegnu, bokih ali trupu.
- Multifokalna nevropatija
Vključuje nevropatsko bolečino, avtonomne motnje (motnje v krvnem tlaku, prebavi) ter multifokalne simptome. Prizadeti so različni deli telesa, prav tako pa so simptomi razpršeni.
- Senzorno ataktična nevropatija
Vzorec vključuje težave s koordinacijo in ravnotežjem zaradi prizadetosti senzoričnih vlaken. Pacienti imajo težave s stabilnostjo, še posebej, če morajo naloge izvajati v temi ali z zaprtimi očmi.
V sklopu nevrološkega pregleda je pomembno prepoznati, katera vrsta nevropatije je prisotna, saj le ta vpliva na nadaljnje zdravljenje in obvladovanje stanja!
Kako pristopamo k zdravljenju?
Zdravljenje periferne nevropatije se osredotoča na obvladovanje motečih simptomov, ki vplivajo na kakovost življenja pacientov. V osnovi je torej simptomatsko!
Za manjše površine lokalizirane bolečine so v uporabi lokalna sredstva. V kolikor zdravila ne delujejo, njihov vnos zmanjšamo ali jih nadomestimo z drugimi!
Druga in tretja izbira zdravil vključujejo opioidne analgetike, vendar se zaradi njihovega višjega tveganja za dolgoročne stranske učinke uporabljajo le pri določenih pacientih.
Dobra novica je, da periferno nevropatijo lahko dobro obvladujemo in lajšamo s specialno fizikalno terapijo, ki s široko paleto neivazivnih postopkov zagotavlja izjemne rezultate.
Kaj dosežemo s specialno fizioterapijo?
Fizioterapija je ključnega pomena za izboljšanje moči, gibljivosti in funkcionalnosti bolnikov s perifernimi nevropatijami. Vključuje prilagojene vaje, ki pomagajo pri obnovi mišične moči, izboljšanju koordinacije in preprečevanju mišične atrofije.
S specialno in specifično usmerjeno fizioterapijo se:
- izboljša mišična moč in gibljivost,
- zmanjša bolečina,
- izboljša ravnotežje in koordinacija ter funkcionalnost pri vsakodnevnih nalogah.
Fizioterapija in delovna terapija skupaj prispevata k boljši kvaliteti življenja in neodvisnosti pacienta!
V fizioterapevtski kliniki Medicofit je pri obvladovanju perifernih nevropatij učinkovita predvsem HiTop elektrostimulacija, ki spodbuja aktivnost mišic, preprečuje atrofijo in spodbuja rast aksonov.
Poleg stimulacije se v sklopu fizioterapije uporabljajo tudi druge instrumentalne metode, ki pripomorejo k hitrejšemu doseganju zastavljenih ciljev.
Velik del obravnave predstavlja tudi napredna gibalna terapija, ki izboljšuje ravnotežje, gibljivost, koordinacijo ter zmanjšuje tveganje za padce in poškodbe.
S široko paleto terapevtskih postopkov fizioterapija klinike Medicofit tako omogoča učinkovito obvladovanje perifernih nevropatij in pomaga pri obnovi poškodovanih nevromišičnih struktur!
V kolikor občutite neprijetne simptome, kot so bolečina, otrplost in mravljinčenje, se obrnite na kliniko Medicofit, kjer z zgodnjo diagnozo in ustreznim zdravljenjem lahko izboljšajo vaše počutje!
