Spoštovani starši in stari starši,
kako bi vi ravnali v mojem primeru? Smo družina(3 člani), ki za enkrat še živimo z moževimi straši. V roku pol leta se bomo preseli v svojo hišo. Tašča in tast v dopoldanskem času, vsak drugi teden, pazita na otroka. In tu nastane problem. Namreč hčerki dovolita vse, in čisto vse, pri njuju ne pospravlja, se noče in ne želi obleči ko gremo ven, odgovarja z ne ,vedno sta ji na voljo(oba sta v pokoju, razen gospodinskega dela nimata drugih zaposlitev in hobija). Ko pridem domov jaz ali mož, pa je otrok deležen poplnoma druge vzgoje, ne glede na to, da imam še vedno občutek, da sem še vedno preveč popustljiva. Namreč hčerko učim pospravljanja svojih igrač, vztrajam, da se npr. obleče, sleče(spanje, pri hrani). Kadar jo prime huda trma in to vsak dan najmanj 5x, da meče stvari po tleh ali celo skuša koga udariti, sem stroga in jasno povem, da to ni dovoljeno. Če ne zadošča, gremo v njeno sobico in jo pustim samo, 1 minuto, da se pomiri. To še najbolj pomaga, bolj kot tisoč besed in razlag.
In kaj se zgodi potem. Teče k starim staršem in dobi potuho, midva z možem pa še zaušnico, da otroka ne znava vzgajati, da pri nama samo joka(seveda ker sva stroga in vztrajava pri zahtevah). In kar je najhuje, ker hčerki onadva vse dovolita, si tudi ona dovoli, da je do njiju nesramna.In pri tem je ne ustavita, ji ne postavite jasne meje, to ni dovoljeno, temveč vedno krivita naju, da je ne znava vzgajati. Naj povem, da hčerka zelo dobro ve, kje so meje pri naju z možem in kje pri starih starših in včasih si ju dobesedno privošči, pa ne storita nič. Kar sledi je hud živčen izpad tašče, ker ne obvladuje zadeve.
Naj povem, da sem poskušala že nemalokrat se pogovoriti z njima, pa se nič ne prime. Midva sva deležna očitkov o nevzgoji otroka.
Sedaj vsa sprašujem, kaj storiti v situaciji, ko zopet pričneta z očitki nama z možem?
Naj omenim, skušala sem se mirno pogovoriti, znorela sem parkrat nad njima, nič nič. Tako sem jezna, in potem mi pravijo, pusti ne boš jih spremenila!!! Halo a jaz pa naj kar mirno prenašam njune očitke? In kaj storiti, da hčerka ne bi iskala potuhe pri njima, stara je tri leta?

Rešitev vrtec? Da, hčerka je bila v vrtcu, še vedno smo bili skupaj v popoldanskem času(nič drugače)!

Kja bi vi storili v mojem primeru, A ja še to, ko se bomo preselili na svoje, bomo imeli svojo hišo, vse na svojem, le vrt bo še skupen. Zanima ali naj ga ogradim, da preprečim nepričakovane prihode in nenehno kontrolo še v prihodnosti, ki bi bila mogoča iz vrta?

lp

Pogovor s starimi starši. Te meje bi morali postaviti že na začetku, ko sta pričela z varstvom. Ker ni prav, da spodkopavata vajin trud, da vzgojita dobrega otroka. Lepo povejta, da vidva pač vzgajata tako in tako in, da morate biti vsekakor skladni (vsaj v osnovi), če želite, da ne bo deklica z vsemi pometala.

Drugače pa ti svetujem, da jima daš za prebrati knjigi “Z otrokom lahko sodelujete” od Pentleyeve in “Uspešen otrok” od zakoncev Sears. Naj jo prebereta in videla boš, da bodo v odnosu spremembe – ti knjigi te namreč pripeljeta do tega, da se zamisliš, uvidiš kikse in jih tudi skušaš popraviti.

Če ne bo uspeha – ja, vrtec. Verjetno tako in tako niste vsako popoldne skupaj. Pa tudi, če ste – takrat sta prisotna tudi vidva in lahko posežeta vmes, ko se vama zazdi, da gre predaleč.

Srečno!

Tudi pri nas popolnoma enaka situacija in prav zaradi tega se bomo odselili toliko stran, da nas ne bosta mogla več imeti pod nadzorom. Ko sva kupovala parcelo nama tudi na misel ni prišlo, da bi bili oddaljeni manj kot 1 km.
Kolikor je bila prednost, da vama verjetno ni bilo potrebno kupovati parcele, mislim, da kljub selitvi problema ne boste razrešili. Pogovor? – Ja, pri nas lahko rečem stokrat, ampak ta grda sem vedno jaz…

Sem za pomoč en drugemu, ne pa za vmešavanje in “soljenje pameti” tamladim, ki “nič ne znajo”.

Se popolnoma strinjam s teboj in te razumem.

Podpiram pa tvoje mišljenje, da nikakor ne popuščajta in ne dopustita izsiljevanja hčerke in starih staršev.

Jaz bi enostavno takrat, ko mala pobegne po potuho k babici in dedku odšla po njo. Odnesla bi jo stran, v svojo sobo (četudi na silo – misli, če bi se upirala) in nihče me ne bi upošteval. Če sem prav razumela, to pomaga, da se v sobici sama umiri. In to bi storila tudi takrat, ko bi naprimer začela metati stvari, biti nesramna…sledila bi svojim vzgojnim načelom. Pa četudi sta na obisku babica ali dedek ali kdorkoli drug.

Misli, da je hči v obdobju trmarjenja, mogoče vas malo preizkuša in izsiljuje. Če se ji bo zdaj popuščalo, bo takšna še naprej in morda še huje. Zavedajta pa se, da ji bosta s tem, ko ji takšno obnašanje dopuščata, samo škodujeta. (mislim, da to tako vesta). V vrtcu, šoli in v življenju bo zanjo vse težje, če ji bo takšno obnašanje “prišlo kri”, kot se temu reče.

Prepričana sem, da vama bo z vztrajnostjo uspelo. To vama želim!

lp

Še to – če ima mala 3 leta, bi bilo morda res smiselno, da je dopoldne v vrtcu, saj bi v tem obdobju že potrebovala družbo sovrstnikov. Tam tudi ne bo edina in se s tem nauči, da ni vedno prva in, da ne more biti vedno po njenem. Pa še marsikaj drugega.

Srečno!

precej podobno kot pri nas 🙂 … noben pogovor ne pomaga … mogoče za 2 uri … ampak potem vse po starem …. še huje … potuha za tvojim hrbtom … in obtožbe da jim ne privoščiš biti dedek in babica … matr … egoisti so … samo nase gledajo … pa sem že 100x rekla da vse skupaj nima veze z njimi … pač pa z otrokom,ki je zmeden in na koncu izkorišča … pa še sam ni kriv da je tako … ni jim jasno da otroku samo škodijo.

ne znam ti pomagat 🙂 … pri nas je že toliko star, da so mu stvari kristalno jasne … reče tastu naj mu prinese kinder jajček .. pa mu ga prinese … ok .. naj mu ga … ampak enega .. ne 5 na enkrat … mali itak vse spaca … pobere ven plastik igračke ki ga zamotijo za 10 minut pol se pa valajo po hiši … drug dan ista pesem … pa rečem da ni treba vsak dan nosit mu kinder jajčke … a ne vidijo da jih paca in mu res ni do njih? …. pa tast reče … če mi je pa naročil ???????????? halo? … a lahko jest naročim en avto + eno hišo ?? bom tudi dobila? … mu itak ne potegne kaj želim povedat.

po ene petih letih pregovarjanja sem obupala … malega omejujem z obiski k njim … pa mi potem to očitajo … jaz pa samo rečem da so se sami tako odločili… še zmeri jim ni jasno da 2 piškota pred kosilom otroka nasitita … na to hrano sem itak najbol alergična … tastu – ultra kategorije – se cel dan itak samo okol hrane vrti … in s tem posiljuje še sina …. grrr :)))

knjiga kot predlaga nika … ja zih :))) (sorry nika 🙂 … tudi če bi bili pripravlčjeni 10 knjig prebrat jih ne spremeniš … skratka … jaz sem obupala 🙂 … to je spešl vrsta ljudi 🙂 … po moji logiki 🙂

bi pa na tvojem mestu otroka vseeno dala v vrtec … pri nas je bila zamera velika ko smo se tako odločili (oba itak v penziji) … ampak … mi niti za minuto ni bilo žal 🙂

no … sem se še jaz mal spucala :)))

B.

še nekaj … pri nas smo vsaj dosegli da si mali ne upa kar pobegnit dol k tastu in tašči … dokler mu ne dovolim ne sme nikamor .. ne ven ne dol na obisk.

B.

Seveda, ogradi se z desetmetrsko ograjo. Pa boš potem našla mir???
Deluješ dokaj histerično.
Otroke vzgajajo starši in ne stari starši. Oni so vzgajali svoje otroke. Pri vnukih pa je zgodba drugačna. Babice in dedki so na svetu zato, da razvajajo. In hvala bogu za take stare starše, ki sploh še pazijo na svoje vnuke, kajne!?? Hčerka išče pri njiju tisto, česar ne najde doma. Deklica ima tri leta. Česar ne dosežeš na silo poskušaj na lep in prijazen način. Iskren. Poskusi enkrat, dvakrat, stokrat, tisočkrat. Deklič je star šele tri leta!!
Itak se mi pa zdi, da si ti delaš večje probleme zaradi tasta in tašče kot zaradi hčerke. Potihoma ju celo ne maraš, kajne??
Seveda ti moje pisanje ni všeč. Toda vseeno malo razmisli še v tej smeri.

Počepni k svoji hčerkici, se stisni k njej in ji povej, da jo imaš najraje na svetu. Najmanj dvanajstkrat na dan.

Lp

Knjiga… Ne vem, jaz bi ravala tako. je pa res, da tovrstnih izkušenj nimam. Tako da se dejansko ne morem vživeti v stisko Halohe (ali tvoje).

Srečno vsem.

Hoj!

Se kar strinjam z nikanze: punca naj gre v vrtec. Po enem letu bo vidna razlika v obnašanju zaradi manj druženja z babico in dedkom, družbe vrstnikov in vzgoje v vrtcu. In še nekaj: babica in dedek nista njena starša. Vzgoja je najprej naloga in vloga staršev. Njuno vzgojo morajo vsi v družini spoštovati in upoštevati. Bodite svoja družina in si ogradite vrt, boste verjetno imeli manj problemov. Doooolgo bo trajalo, preden se ju bo kaj prijelo. Vem namreč, ker imam podobno mamo, le da ona mi ne očita, da sem ta grda in je daleč stran.
Poskusite se ne spreti. Ob postavitvi ograje bodo sigurno užaljeni, a jim razložite, da ste svoja družina (kako pa so si njegovi starši na začetku uredili skupno žiljenje – so šli na svoje?), da moževe starše spoštujete in jih imate radi, pa vendar je vzgoja vaša in rabite tudi čas samo zase. No, nekaj v tem smislu, se boš že znašla. Definitivno se z možem uskladita, z njegovimi starši pa se pogovorita brez hčerkine prisotnosti, da boste imeli mir. Hči naj tudi nikoli ne vidi, da bi se vi med sabo prepirali. Tako ji bosta starša za vzgled, kako se ravna z babico in dedkom. Joj, zdaj sem pa zabluzila. To gotovo veš. Pa naj ostane samo toliko, da te spomnim.

Dobro reši in lep pozdrav,
M.

Naredi tako, kot ti in tvoj mož mislita, da je najbolj prav. Otroka daj v vrtec, ko se boste preselili pa postavi meje (naredi tako, da s copati ne prideta do vas in ko prideta naj pozvonita kot vsi obiski – naj ne bo vse po domače). Ko bosta prišla na obisk lahko hčero razvajata, drugače pa imejte svoje življenje in svojo vzgojo.

sej vem kaj misliš 🙂 … če nebi sama tega doživela bi verjetno predlagala isto … ampak to je tko ko da bi staremu človeku rekel naj se vpiše na faks in doštudira za poklic ki ga je opravljal celo življenje :)))

ah ja 🙂 … sej drugače se mamo pa čist radi :)))

B.

Meni se pa ne zdi histerična ampak samo popolnoma sita govorenja, dokazovanja in prošenj v prazno!

Pri nas je isto kot ti opisuješ, mogoče v malo milejši obliki. Komaj čakam da gre v vrtec. Tam mu ne bodo vse k riti prinesli… Ravno zato smo ga vpisali v vrtec ker postaja mali egoist. Ko pridem iz službe se samo še trudim prevzgajati.

Mah kaksna histerija. Vse razumem, ker pri meni moj (14 mesecev) ne sme k stedilniku, ne sme gumbov pritiskat, tud na pralnem stroju ne, ne sme daljinca al pa mobitela po rokah valjat, ne sme po radiu tolct…

Pri mojem doma, pri babici, pa ga ONA NESE gledat gumbe tam pa tam, radio vrtet…. Sem povedala, da to ne gre in da ne dovolim in pika. Zraven pa se vprasanje, kaj misli, da bo pocel otrok cez eno leto ali dve, ko bo hotel se kaj drugega, hujsega, ni imela odgovora. “aja”…

Ampak jo se vedno zalotim… a vedno otroka vzamem – brez besed, jo grdo pogledam, pa smo opravili…

Tanja

Hej ženska, da ne rečem od kje si priplavala oziroma bolje rečeno, iz katere knjige ali pa morda kakšne “skupnost za boljše življene” si potegnila glavo.
Me prav zanima, ali se bi lepo smejčkala in dajala še naprej nasvete, kako so babice in dedki za to, da se razvaja!!!

Ja najprej bi otroka eno uro prosila, da naj ne meče žlice s hrano naokoli, potem pa bi prišla tvoja sladka babica in bi dejala: Ti vnukec kar daj, saj bomo že. V mojem primeru stara straša(tako kot so ugotovile ostale sogovornice) rušita ves trud, ki ga vlagava v vzgojo hčerke. Prav tako je hčerka zmedena, ker vedno dobiva napačne predstave, različne razlaga za eno in isto stvar, kaj je prav in kaj ne.

PA ŠE NEKAJ. Varstvo otrok pri starih starših ne smemo razumeti kot privilegij in se potem celo življenje klanjati, ker so ti pazili otroka. Govorim za moj kokreten primer, ko sta stara starša želela paziti vnukinjo na vsak način in midva sva privolila, ker nama zelo denarno škriplje pri granji hiše. Mislim da je razumljivo. In če mi že pazita otroka, super, je doma, sit, vedno vse pri roki, spoštujem, TODA NAJ TUDI ONADVA spoštujeta mojo vzgojo. Saj si dejala, ali ne, da starši vzgajamo otroke. Torej samo jaz in mož sva polno odgovorna za hčerko in noben drug.
Veš raumeti moraš, pa naj si bo to kjerkoli, pomoč se daje brezpogojno. Ne da ti najprej pomagaš nekomu, potem pa pričakuješ, da te bo on častil in ti na voljo kadarkoli za karkoli, kar naj bi bilo samouvno. Da zahvala, ne pa igranje žrtve da ta mladi nič ne pomagamo ,kot je v mojem primeru, ko ji ne priskočim na pomoč, kadar prdne.

Da včasih so ljudje delali do 14, prišli domov, pa fuš, obračanje sena pri sosedih. Prosim danes večina ljudi prihaja domov zjebanih ob 18h. Kje naj najdem čas, poleg tega da sem še žena in mati, za košenje/beri puljenje trave ob ograji.Ker imajo pri sosedih tako lepo.

Nebi bilo odveč, ko bi tudi ti kdaj posegla po tovrstni literaturi. toda kaj, ko je skoraj pravilo, da nova znanja in spoznanja iščemo predvsem tisti, ki tega skoraj nebi potrebovali. Manjka ti splošna kot srčna kultura.

Tvoja situacija št. 1: moji otroci ne mečejo hrane naokrog, ker sva jih starša tako vzgojila. (+ zgodbe o lačnih otrokih + zgodbe o obnašanju za mizo)

2. Ker se odrasli ne znate pametno pomeniti med seboj (verjetno si zavestno nagajate in si ubogo dekletce podajate kot žogico) je hčerka zmedena. Kako pa naj trileten otrok odreagira, če so še odrasli tako otročji?

3. Varstvo otrok pri starih starših je velik privilegij, to razumemo spet samo tisti, ki smo jih vozili od konca porodniške v vrtec. Pa saj dobro razumeš tudi ti, kajti tako si za stopnico bližje lastni hiši. Seveda te tu popolnoma razumem.

4. In ker ti že pazita otroka sta v tem času tudi onadva odogovorna za njo in njeno varnost.

5. Košnja je pri nas moška domena. Pri ograji s kosilnico na laks. Vprezi moža.

Res imam občutek, da stojite vsak na svojem bregu, hčerka pa plava med enim in drugim. Zanimivo bi bilo prebrati kaj o vsem misli tvoj mož. Nisem prepričana, da se vidva ravno v vsem strinjata. Vsekakor si svoji hčerki slab vzor.

Z veseljem bi trdila, da si samo še ena provokacija na forumu, pa na žalost mnogih otrok, ki rastejo v podobnih pogojih, nisi.

Lp

… babice pa razvajajo.

Tako je in bo. Mislim, da nobena babica ne razvaja svojega vnucka bolj od moje mame, ampak mi doma z njim zaradi tega nimamo tezav. Je samostojen in se zna obnasati po nekih druzbenih merilih.

Pa se eno vprasanje:
a ti vsaki dan pospravljas? KAko bi se pocutila, ce bi ti nekdo stalno ukazoval, kaj moras narediti? Mi smo trme in odpor obvladovali z dogovorom, pregovarjanjem, da sta obe strani zadovoljni (in midva z mozem in mulcek). Meni se ne da vsak dan pospravljati, evo npr danes bi ze nujno morala pomiti tla v kuhinji, ker je pes nekaj posvinjal, pa sem samo tisto nujno pobrisala, ker se mi ne da. Ce pa bi npr se sin prisel domov in mi ukazal naj pomijem tla… ej, pa ves da jih potem sploh nikoli ne bi.

Osnova: medsebojno spoštovanje IN upoštevanje staršev in starih staršev. Brez tega ne gre. Razvajanje že, ampak do svoje meje. Smo imeli in še imamo krize okoli tega, ampak po nekaj seansah, ko sem babico in nono lepo “povabila”, naj zdaj še počisti/uredi tisto, kar je s svojo popustljivostjo zakuhala, kakšnih hujših izpadov nimamo. Ne vem, če še kdo ceni varstvo starih staršev tako, kot ga ceniva midva z možem, ampak če bi naju in najino vzgoje eni ali drugo spodkopavali in negirali, bi to varstvo gladko ukinila. Ali bi šel v vrtec ali pa bi ostala jaz doma. Ni hujšega kot otrok, ki je razpet med dve vzgoji, ki nekje sme vse, drugje pa nič. Tak otrok je potencialni kandidat za kasnejšega prestopnika.

Ja, to je ena od spremljevalnih “radosti”, če imaš tako požrtvovalne starše… Mene pa zanima, KAKO SE JIMA SPLOH DA – a ni hudo naporno, če otroku v vsem ustrežeš, vse narediš namesto njega, skuša tisto, kar se ravno sprdne in je nekaj čisto kontra od tistega, kar si ravnokar pripravil-a, pospraviš brez besed vse igrače in navlako za njim, itd itd itd…
Situacija je zelo zoprna in kot kaže, se ne bo tako hitro uredila. Je mož na tvoji strani? Mislim, da je tukaj rešitev izključno pogovor, ampak resen pogovor, in dogovor med vami štirimi, ker se tako enostavno ne bo dalo. Takšna potuha, najsi bo pri starših ali starih starših, se lahko kasneje zasuče v zelo nevarno smer (otrok naredi hudo neumnost, če ne celo kaznivo dejanje, a ga starši ali pač nekdo, ki mu je blizu, da vso potuho – kar njemu pomeni, da ni naredil nič narobe). Naj starši pomislijo, kako so vzgajali svoje otroke! So jim vse dovolili, vse pustili, razvajali, jih nikoli kregali? Predvidevam, da je tvoj mož OK človek – pa jih pohvali, kako dobro so ga vzgojili (če so ga seveda vzgajali približno po tvojih predstavah) in naj to poskusijo ponoviti pri hčerkici. Nič ti nisem fouš. Imam pa že raje tako, kot je pri nas, ko so stari starši res le smetana na torti 🙂