Prosila bi za nasvet za prijatelja za ka terega se bojim, da bo naredil samomor.
Janez je človek, ki se nikoli ne postavi sam zase. Pred 25 leti se mu je obesil brat dvojček, malo kasneje še oče. Mati je umrla dokaj mlada zaradi bolezni. Pred leti je Janez povozil človeka do smrti. Iz otroštva ima občutek, da je bil nezaželjen otrok. Sedanja žena je zanosila z drugim vendar je za tega otroka skrbel kot pravi oče.
Sedaj pa še nekaj o sedanjosti. Poročen je z nasilno žensko, ki pije. Žene se na smrt boji. Zelo sovraži neprestano vpitje. Ko ji predlaga, da bi se pomenila, ko bo trezna ni nič. Zaradi ženinih udarcev je že večkrat moral iskati zdravniško pomoč. Žena je brezposelna a njegov denar troši na veliko. Račune, položnice mora plačevati sam. Sina (ki pa je njegov) ščuva proti njemu. Poleg tega je žena še močno ljubosumna. Sama pa ima kar precej drugih moških.
Janez ima izreden manjvrednostni kompleks. KO mu svetujem ločitev se nekako ne more odločiti. Mislim, da se boji, da ga bo žena uničila. Da pa je vse še bolj zapleteno se je on zaljubil vame. Jaz ga imam sicer rada, vendar ga ne ljubim. Povedala sem mu, da sva lahko prijatelja ne pa kaj več. Ve tudi, da ljubim drugega. Naj še povem, da sem stara le 21 let on pa 45. Vse te svoje težave mi je zaupal. Mislim, da najbolj rabi nekoga, ki bi ga poslušal in mu povedal, da je vredu človek. Večkrat mi potoži, da ni vredno živeti, da bo naredil konec. Vem, da mi ne grozi s samomorom, da misli resno. S samomorom ne grozi vse vprek, povedal je le meni. Ne vem kako ga naj prepričam, da je vredno živeti. Svetujem mu sicer, da naj si najde hobi, se začne učiti tujega jezika… Občutek imam, da mu pomaga, ko se mi zaupa, vendar se bojim, če se bo s tem še bolj navezal name. Mislim, da bi se moral najprej ločiti, da bi lahko zaživel mirno življenje. Dobiti bi si moral žensko, ki bi ga imela rada. Sedanja žena ga tudi pred njegovimi prijatelji ponižuje in zasmehuje. Sam je ob tem vedno tiho. Vidi pa se, da trpi.
Najlepša hvala za odgovor.
Zinka

Spoštovana Zinka,
prijatelju želite, da bi se postavil na svoje noge, hkrati pa skušate vse urediti namesto njega.Najkoristneje bo, da ga spodbudite, da bo sam začel iskati pomoč,da bo torej pokazal iniciativo vsaj na tem področju. Če gre za resno samomorilnost , je obisk nujen.Seveda ga lahko k psihiatru spremite.