jeza
Pozdrav!
Mene zanima, če ste zdravniki jezni ali užaljeni ali kaj zamerite, če vam pacient pove oz. prosi na kakšno preiskavo ga pošljite (izpade, kot da je pacient pametnejši od dr.-ja, pa ne da bi bil hipohonder)?
Torej ali vam ne ugaja ravno, če pacient pove kam bi šel na preiskave, če že dr. nič ne ukrepa?
hval, lp, A.
Spoštovani!
Normalno, da me jezi, če si nekdo izmišljuje preiskave, ki niso smotrne, ali niso nujno potrebne. Glejte – vsakomur je možno opraviti vsa slikanja, krvne in elektrofiziološke teste ter slikovne prieskave, pa ne bo nič od tega. Preiskava mora imeti vedno nek namen, ki izhaja iz težav, ali pa je utemeljena zaradi ugotovitev raziskav. Vse drugo je kar tako.
Če pa ima nekdo predlog in se je voljan o nejm pogovarjati, je vedno dobrodošel. Najuhujši so taki, ki direktno grozijo, da hočejo na preiskavo v breme obveznega zdravstvenga zavarovanja, če ne nas bodo tožili, sli posredno, da bomo mi odgovorni, če bodo čez leta zboleli zaradi česar koli, ali da prodajajo podobne posamične primere neugodnega razpleta, ki so nekoliko podobni njihovim težavam.
Seveda gre pri tem za tri vrste “jeze”. Prva je zaradi tega, ker mislimo, da predlog nima strokovne osnove. Druga zato, ker ni utemeljen zaradi omejitev ZZZS. In tretja zaradi osebne užaljenosti. Konflikt je pravzaprv takrat ko se spremo zaradi osebne užaljenosti in trme enega ali drugega.
Za plačilo pa seveda vsakdo lahko opravi katero koli preiskavo po svoji želji. Pri nas ali pa dva koraka čez mejo.
Lep pozdrav!
Janko Kersnik
Problem je v tem, da do določenih specialistov ne moreš, tudi če bi plačal.
Npr. nefrologi so izključno napotnico (vsaj leto nazaj jih nisem mogla dobiti, pa četudi sem se postavljala na glavo – rabila sem pa zato, ker nisem imela časa čakati v tistih vrstah z napotnicami). Privatne obravnave ni, pa bi si jo jaz z veseljem plačala.
Do kakšne mere terapijo določa ZZZS in ne stroka? Silno me moti, da čedalje več zdravnikov uporablja merila zavarovalnice, kdaj predpiše kakšno terapijo in kdaj ne. Kot da ne bi vedeli, da ima zavarovalnica čisto druge cilje kot pa zdravnik. Npr. ginekološki pregledi so na tri leta – ko se je to uvajalo (cca 6 let nazaj), je zdravniška stroka norela, kako bo to poslabšalo zdravstveno stanje populacije, danes pa stroka že trdi tako kot zavarovalnice – da je pregled na tri leta in pika, ker so vmesni pregledi brez veze. Tu so se naravnost očitno strokovni standardi prilagodili zavarovalniškemu lobiju. Kar je silno zanimivo.
Pa še o tem – včasih ni napačno, če pacient zdravnika opozori na kakšno reč. Ker so zdravniki tudi preveč fiksirani na neke rutinske postopke, ki so jih navajeni delati leta in leta in delujejo na dveh standardnih odklonih populacije. Jih pa ne izsiljujem, ne tolčem po mizi, se ne derem in ne grozim… Nekaj časa takega zdravnika, ki me je z neko avtoritativno roko postavil ob zid (čeprav to sploh ne bi bilo treba), opazujem, potem pa presodim, ali je to otepanje pošiljanja na dodatne preiskave posledica tega, ker je:
– zdravnika strah nadzornikov iz ZZZS (saj ni težko – večina jih je toliko “pametnih” da ti to kar v obraz pove), ali
– je površen (ja tudi takih je kar nekaj – še preden prvi stavek končam, ima že diagnozo)
– ali pa ima prav in določenih reči res nima smisla delati in zna to lepo razložiti (npr. rentgensko slikanje ob vsakem udarcu je res nepotrebno in celo škodljivo; pa skakanje na urgenco za vsak urez, četudi gre za otroka, je tudi brez potrebe).
In če je prvo ali drugo, ga menjam. Ker zavarovalniških agentov ali vsevednežev imam dovolj že drugje.
Lp.
Spoštovani!
Verjetno mi boste postregli s kakšno zamujeno diagnozo čisto neznane ali zelo redke ledvične bolezni, ki se ni kazala z nobenim drugim znakom, kot z vašo željo, da morate k nefrologu, ampak, če bi bil le kakšen znak, ki bi govoril o ledvični bolezni, bi bili zagotovo na vrsti v nekaj tednih, če pa bi šlo še bolj zares, pa praktično takoj. To pa že moram reči glede na izkušnje v bran nam in nefrologom – kljub zstareli organizaciji naročanja.
Merila zavarovalnice so generalna omjitev, ki sicer ne posega vedno na področje posameznega odločanja, a skupni seštevek manj potrebnih odločitev privede do tega, da potem po vseh časopishi berete “izsledke” “nadzora nadzornih zdravnikov ZZZS”, kako so se delale “napake”. Po njihovih merilih “napačno” izdana napotnica za prevoz bolnika (ki v ničemer ne obremeni ZZZS, ker plača tako ali tako samo 100 % dogovorjenega program, ostlo pa gre iz žepa izvajalca samega) pridela kaze v fiktivni ceni prevoza z reševalnim prevozom + ta cena x 3 – huje kot včasih v gostilni namerno razbijanje kozarcev. 5.000 evrov kazni za “narobe” predpisana zdravila pa so kar stalnica teh “nadzorov”. Da ne omenim še kazni za “preveč napotnic”.
Kar se tiče brisov, ki so poleg mamografije edini trdno dokazani preventivni pregled (vključno s sistematiko otrok) pa so ugotovili, da se učinkovitost odkrivanja na ravni populacije prav nič ne spremni ali so na pol leta ali na tri leta. To je dobro celo za ZDA: . Seveda ne bom komentrial nekonsistentnih izjav samooklicanih strokovnjakov. O tem seveda lahko govorijo tudi ginekologi, a gre za javno zdravstveno vprašanje in bi o tem morali govoriti epidemiologi in specilaisti socilane medicine, ki pa smo jih v Slvoenij iz različnih razlogov pospravili v kot. VSe drugo je bilo plod demagogije z ene in druge strani.
Zelo dboro je, če bolnik opozori na kakšno stvar, še bolje, če pove vse, ne le tisto, kar se mu zdi primerno. Iz zamolčanega se velikokrat izcimijo problemi. Sicer pa nad vsem ni moč imeti nadzora in slepa je vera, da se da vse preprečiti in vse pravočasno odkriti ter pozdraviti.
Ja, to je pa tisti žalostni del medicine, da se trudimo za dve standardni deviaciji, tj. 95 % primerov, za ostalih 5 % pa je nujno medsebojno sodelovanje in zaupanje. Če pozante zdravnika, ki namenoma dela slabo, ubija ljudi, jih namerno napačno zdavi, ga prijavite, ker je verejtno kriminalec. Jaz ga ne poznam. In verajmem, da tudi vi v svojem poklicu hočete delati tako, kot si predstavljam, da naj bi in vas k temu obvezuje tudi poklicna etika.
Lep pozdrav!
Janko Kersnik
Dragi gospod docent družinske medicine,
“Verjetno mi boste postregli s kakšno zamujeno diagnozo čisto neznane ali zelo redke ledvične bolezni, ki se ni kazala z nobenim drugim znakom, kot z vašo željo, da morate k nefrologu, ampak, če bi bil le kakšen znak, ki bi govoril o ledvični bolezni, bi bili zagotovo na vrsti v nekaj tednih, če pa bi šlo še bolj zares, pa praktično takoj.”
IMELA SEM NAPOTNICO. Dali so mi jo povsem prostovoljno – brez vskaršnega mojega izsiljevanja – na osnovi enoletnega neuspešnega zdravljenja v ambulanti. Ko sem ta slavni papir prijela v roke, sem zavrtela telefone in ugotovila, da je čakalna doba dva meseca. Čez mesec dni sem pa za eno leto odhajala v ZDA. Zato sem hotela pregled opraviti prej. Mislim, da je to za vsakega razumnega človeka dovolj logičen razlog, zakaj sem želela prej na pregled. In ja – zato sem bila pripravljena tudi plačati.
Ko sem obrnila celo SLO, sem prosti termin našla le v SG, ker je tam nekdo odpovedal. Neforolog mi je predpisal enoletno terapijo zdravil in konstantno spremljanje razvoja bolezni. Nekak je obžaloval, ker ni mogel opraviti vseh preiskav, ki jih je želel, ker sem pač odhajala (torej sem dobila celo manj preiskav, kot bi bilo normalno), in je določene reči zato naredil tudi na slepo (sistem tistih dveh standardnih odklonov), ampak drugače pač ni šlo.
Po pregledu mi je dejal: “Za ZDA si pa zrihrajte res dobro zdravstveno zavarovanje. Ker ga boste sigurno rabili”. Zakaj neki mi je to svetoval, če pa vi – gospod specialist družinske medicine, ki me v življenju niti enkrat niste videli – menite, da mi itak nič ni bilo? Da ne pozabim – zavarovanje sem žal res rabila. Čeprav sem se na vse kriplje trudila, da mi to ne bi bilo treba – saj veste, zgodbice o “umiranju pred vrati” so tudi name naredile silen vtis kot bi na vsakega otroka. Kot pa velja za vse ostalo, se je hitro izkazalo, da so tudi to samo in izključno zgodbice.
Zakaj zdravniki tako pogosto mislite – za razliko vseh ostalih poklicov – da vam je ne vem kdo dal nadzemske sposobnosti “ugibanja”, zakaj je nekdo hotel malo hitreje priti k zdravniku? Ker, gospod docent, vsaj v mojem primeru ste pri svojem ugibanju grobo zgrešili.
Drugače pa, očitno jabolka res ne padejo daleč od dreves. Še posebej, ker je v mojem življenju najbolj kriminalen odnos do pacienta pokazala prav vaša asistentka na vaši katedri (moja BIVŠA osebna zdravnica), ko je v čakalnici vpričo vseh ljudi priglasila, da so moje bolečine, ki sem jih takrat imela, zgolj posledica “menstrualnih krčev”. Do ordinacije seveda sploh prišla nisem, saj sem bila po njenem totalen hipohonder. Ni je zanimalo, da jaz NIKOLI nimam bolečih menstruacij; če ne bi imela spodnjega perila, še vedela ne bi, da se kaj dogaja. Ni je zanimalo, da se mi je podobna bolečina pojavila že trikrat v zadnjem mesecu – tudi ko ni bilo menstruacij. Seveda – pacienti smo pač samo govoreči kosi mesa, ki nič ne vedo.
Takrat sem odšla iz ordinacije in si sama plačala UZ, ki je teden dni po omenjenem dogodku pokazal, da imam po pol centimetra velike kamenčke v obeh ledvicah. Se mi je opravičila? Seveda ne. Njej se ni zdelo njeno obnašanje nič posebnega. V bistvu je malo manjkalo, da ni reka, da teden nazaj kamenčov ni bilo, sedaj pa pač so. Jo bom prijavila? Čemu le – saj se boste “vrane v belem” že znašle in nas proglasile za izsiljevalce, ki se želimo samo nekomu maščevati, v resnici pa nimamo pojma. Kot ste to pokazali v svojem odgovoru. Sem jo pa takoj, ko je bilo mogoče, menjala. Jaz rabim zdravnika. Ne “vsevednega” vedeževalca, ki noče ničesar slišati.
Ne trudite se s pisanjem, da sem si vse skupaj izmislila. Seveda se pa vi vedno lahko lažno tolažite s tem, da je to izmišljotina. Koliko je to pametno, je pa seveda drugo vprašanje.
Lp.
PS: Glede ginekoloških pregledov – mnenje so takrat dali ginekologi. Vključno s slovensko starosto ginekologije, ki ima vedno tako nagajivo živahno rdečo frizuro. Kar preverite na internetu, če si spet kaj “zmišljujem”. In ne “larifararji”, ki jih vi že na daleč ne morete videti, kaj šele, da bi poslušali, kaj imajo za povedati. Kar je žalostno – sicer tudi sama v mnogo kaj, kar govorijo ti ljudje, ne verjamem, ampak sem in tja bi se pa od njih lahko kaj naučili. Za začetek prijaznosti in profesionalnega odnosa do bolnika.
Spoštovani!
Bom nadaljeval, ker vidim, da uživate, če tolčete po “mlinih na veter”. Vačasih pomaga tudi, če imaš na koga izliti svojo jezo. Pa si dajte duška.
Ne vem sicer, čemu me kar naenkrat obkladate s celim nazivom in mi pod nos molite neimenovano asistentko, kot da sva se skupaj zarotila proti vam, ali da imam kakšno pristojnost nad njenim strokovnim delom. Očitno problem komunikacije ni samo na moji strani, ampak tudi sami odlično pripomorete k dvigu temperature.
V prejšnejm sporočilu ste nametali nekaj drobcenih podatkov, za katerimi sem pač zaslutil, da ste si prihranili še kakšnega asa, pa sem ugibal, kakšnoskrivnostno bolezen ste imeli. Nergati ste sicer začeli zaradi dela zdravnika in organizacije, ne pa zaradi znakov bolezni, končali pa z ugotovitvijo po bitki, ko smo vsi modrejši.
Ledvični kamni povzročajo najhujše (hujše od porodnih) in pogosto tudi najdolgotrajnejše bolečine, ki se jih navadno da prepoznati. Če bolečin ne povrzočajo, pa jih odkrije le UZ. Zravljenje je pogosto konzervativno, sicer pa domena urologov in ne nefrologov, kar mariskaj v zgodbi postavi v drugo luč.
Lep pozdrav!
Janko Kersnik
Znoreli ste sami. Zato se zastonj tolažite z mojim odgovorom, ki je bil samo reakcija na vaše pismo. Sami ste vehementno zatrjevali, da so zdravniki, ki “namerno delajo slabo, kriminalci, ki jih je treba prijaviti”, pa sem vas s tem želela samo opozoriti, da si ne želite nečesa, kar ne boste mogli prebaviti. Ker take ljudi ne samo poznate, ampak jih celo izbirate za svoje sodelavce.
Bom pa uporabila vaš jezik: če ste vnaprej vedeli, da imam baje “ase v rokavu”, čemu ste tako brezglavo “na slepo streljali v meglo”, da sem se sama “namislila”, da rabim nefrologa? Lažen občutek večvrednosti nad pacientom?
Kakšne so bolečine, zelo dobro vem, zato vašega teoretičnega opisovanja ne rabim. Mogoče bi pa to raje razložili vaši asistentki? Ker tega očitno ne ve, saj jih ni znala ločiti niti od menstrualnih težav – kar bi lahko že samo na osnovi tega, da se pojavljajo tudi izven tega obdobja. To bi pa lahko takoj izvedela, če bi me le poslušala.
Poslala me je k nefrologu. Zakaj ne k urologu, se pomenite v okviru svoje stroke, ker to ni več moj problem. Seveda takrat, ko boste odprli mojo kartoteko. Ki je – gospod docent – niste videli. Notri je pa marsikaj – ne “samo” kamni.
In hvala da ste mi pomagali razčistiti, kako tak človek pride tako daleč – posebej, ker njenega obnašanja nisem znala povezati s tistimi “delovnimi listi”, kako naj bi stik s pacientom potekal, ki jih imate “ovešene” na spletni strani svoje katedre. Trajalo je sicer več kot leto, da sem praktično videla tudi vaš “odnos” do pacientov (poleg stališča do alternativcev, preden ti sploh utegnejo kaj povedati,……), ampak se je splačalo počakati. Žal. Res žalostno.
Da ne boste mislili, da imam z vsemi zdravniki težave – seveda je povsem logično, da imam drugo zdravnico. Ki najprej sprašuje in šele potem govori. In mi potrpežljivo pojasni, kaj bi bilo smiselno narediti in kaj ne. Ker – gospod docent – velika večina pacientov ima v življenju še kaj pomembnejšega za delati, kot pa brezglavo čepeti v vaših zatohlih ordinacijah za razno razne “za vsak slučaj” preglede. Pa to itak ni važno, ker vi itak “veste”, da mi vsi neskončno radi čepimo v ordinacijah in delamo milijon pregledov. Predlog pacienta se zato že vnaprej brezkompromisno in užaljeno zavrne.
Pa lepo pozdravljeni nezmotljivi gospod docent.
Spoštovani dr. Kersnik!
Na vašem mestu se sploh ne bi razburjala zaradi takšnih netilcev prepirov, kot je ta, saj imate veliko preveč koristnejšega in pametnejšega dela. Nekateri zdravniki na drugih forumih take provokacije lepo gladko ignorirajo, tudi vi jih imate pravico, bolje je dragoceni čas posvetiti resničnim bolnikom, kot pa prepirljivcem, ki si vsak dan spretno poiščejo novo žrtev.
Tako da se ne razburjajte zaradi podobnih negativnežev, ni vredno.
Vam pa želim še veliko lepih trenutkov in da bi še naprej tako prijazno in požrtvovalno svetovali ljudem, ki to res potrebujejo,
lep pozdrav, Maja
Spoštovani!
Hvala za spodbudne besede.
Kdor dela, greši.
B ima v nekaterih stvareh kar prav (čerpav se z načinom in večino pripomb ne strinjam popolnoma) in tudi dozdeva se mi, na koga letijo kritike, vendar tule teh problemov ni moč urediti. Priznam tudi, da sem včasih tudi sam nepopustljiv, zato mi kljub močnejšim čustvom tudi takale “diskusija” na nek način koristi.
Lep pozdrav!
Janko Kersnik
Samo to sem želela doseči – opozoriti na izrazito slab odnos med pacientom in bolnikom, ki ga je tako pogosto videti v Sloveniji. In se pač kaže na razno razne načine – enega ste napisali vi, kot mnenje, da se tako vedno prav pristopi (ne, ta pristop velikokrat sploh ni pravi), drugega sem pa doživela sama in sem ga – kljub nepripravljenosti zdravnice, da kaj pomaga – rešila v korist svojega zdravja.
Sicer tudi meni vaš način ni bil niti najmanj všeč, ampak saj ni treba, da se imamo vsi radi. Zdravnikov je hvala bogu več in poiskala sem si nekoga, ki mu zaupam. Probleme sem s svoje strani uredila, z druge pa ne bom, ker ne vidim smisla – itak je za narod, ko res nekaj šteje in je treba mnenje jasno povedati, vedno vse OK, ker se bojijo komu zameriti. Ne razmišljajo pa, da se je včasih bolje komu zameriti, kot pa tvegati svoje zdravje. Pa naj bo potem OK, pa četudi ni – ampak to ni več moj problem.
Lp in veliko uspeha pri delu.
Ne morem verjeti, da takšni ljudje še obstajajo.
Spoštovana B. če vi ne bi imeli takšnega dolgega jezika in, če ne bi pametovali vašemu zdravniku zagotovo ne bi bile vse preiskave odklonjene oz. ne bi prišlo, do komfliktov. Pa ja, zdravnik ve kaj mora storiti, če ne pa vsedite se VI in doktorirajte. Sedaj ste pa našla našega vrlega dr. Kersnika pljuvati.
Ma lepo vas prosim.
Dr. Kersnik, oprostite, ker to pišem, ampak mislim, da je za takšne bedarije pisanja zelo škoda vašega cenjenega in dragocenega časa.
Jaz kaj takšnega ne bi objavila oz. podala na forum.
IGNORIRAJTE!!!
Lep pozdrav in veliko smeha vam želim!
M.