To razkriva nova britanska študija, objavljena v reviji Nature Communications, poroča Study Finds. Raziskovalci so ugotovili, da 60 minut vdihavanja zraka, onesnaženega z delci PM2.5, zmanjša učinkovitost pri selektivni pozornosti (sposobnost osredotočanja na pomembne informacije) in prepoznavanju čustev pri drugih ljudeh.
“Naša študija dokazuje, da ima lahko že kratkotrajna izpostavljenost trdnim delcem takojšnje negativne učinke na možganske funkcije, ki so bistvene za vsakodnevne dejavnosti,”
je v izjavi povedal soavtor študije dr. Thomas Faherty z Univerze v Birminghamu.
Mikroskopski delci (PM2.5) lahko izvirajo iz različnih virov: izpušnih plinov vozil, gradbenega prahu, industrijskih emisij in celo gospodinjskih dejavnosti, kot sta kuhanje ali kurjenje sveč. Zaradi svoje majhnosti lahko prodrejo globoko v pljuča in potencialno vstopijo v krvni obtok.
Kako trdni delci vplivajo na možgane?
V raziskavi je sodelovalo 26 odraslih, starih od 19 do 67 let, ki so bili izpostavljeni različnim stopnjam onesnaženega zraka. Onesnaženost so ustvarili s prižiganjem sveč, pri čemer so nastali delci, podobni tistim v mestnem okolju. Rezultati so pokazali, da se je sposobnost selektivne pozornosti in prepoznavanja čustev po vdihavanju onesnaženega zraka znatno zmanjšala (ne glede na to, ali so dihali čez nos ali usta), medtem ko delovni spomin (vsaj po kratkotrajni izpostavljenosti) ni bil prizadet. Raziskovalci domnevajo, da je razlog za te učinke vnetje, ki ga povzroči onesnaženje.
Slabša selektivna pozornost otežuje naloge, kot so pisarniško delo, vožnja avtomobila itd., razbiranje čustev pa je tudi pomembno, denimo v zdravstvu (kako zdravstveni delavci razbirajo čustva bolnikov), ter pri učiteljih, ki morajo prepoznati stiske učencev, pa tudi za učinkovito komunikacijo v poslovnem svetu.
Ena ura izpostavljenosti, več ur posledic
Nova spoznanja so pomembna, saj kažejo, da lahko že ena ura dihanja onesnaženega zraka vpliva na miselne sposobnosti za več ur. Prej so se raziskave osredotočale predvsem na dolgoročne učinke.
Stopnje onesnaženosti v študiji so bile primerljive s tistimi, ki jih ljudje pogosto doživljajo v mestih. Koncentracije delcev PM2.5 so dosegle 28,54 mikrograma na kubični meter, kar presega priporočila Svetovne zdravstvene organizacije (SZO): 24-urna izpostavljenost naj ne bi presegla 15 mikrogramov na kubični meter, letne omejitve pa naj bi bile pod 5 mikrogramov na kubični meter. Vendar mnoga mesta po svetu redno presegajo te smernice, zlasti v hitro razvijajočih se regijah ali v ob prometnih konicah, ko je zgoščen promet.
Onesnaženost zraka: Glavni okoljski dejavnik tveganja za zdravje
Onesnaženost zraka je ključni okoljski dejavnik tveganja za zdravje, povezan ne le z boleznimi dihal in srca, temveč tudi z nevrološkimi obolenji.
Posebno pozornost je treba nameniti tudi kakovosti zraka v zaprtih prostorih, saj lahko notranji viri, kot so kuhanje, čiščenje in slabo prezračevanje, prispevajo k izpostavljenosti. To odpira vprašanja o standardih kakovosti zraka v stavbah in potrebi po učinkovitejših filtrirnih sistemih.
Onesnaženosti zraka z drobnimi delci je v Evropi leta 2021 povzročila kar 239.000 prezgodnjih smrti, pri čemer je bilo breme v nekaterih regijah celine bistveno hujše kot v drugih. Še posebej je onesnažen zrak nevaren za starejše, saj povzroča približno štiri odstotke vseh smrti med osebami, starimi 65 let in več.
Vir: Study Finds: Just one hour of air pollution (even in your home) worsens brain function. Dostopno na: Just one hour of air pollution (even in your home) worsens brain function. Zadnji dostop: Februar 2025
