Čeprav se zdi, da je OMAD (One Meal A Day) – prehranjevanje z enim samim obrokom na dan – novodobni trend, ki ga popularizirajo zvezdniki, so o njem uporabniki foruma Med.Over.Net razpravljali že pred več kot desetletjem.
“Jem enkrat dnevno, ker mi tako ustreza. To počnem že pet let,” je leta 2013 zapisal eden od njih – dokaz, da OMAD ni zgolj modna muha sodobnega časa. Izkušnje so, kot vedno, različne. Ena bralka priznava: “Dolga leta sem jedla enkrat dnevno, mogoče kak prigrizek, in imela super postavo.” Druga pa opozarja, da ni vse tako preprosto: “Tisti, ki je enkrat na dan, ni nujno suh. Jaz sem včasih jedla enkrat dnevno in bila precej težja kot danes, ko se potrudim, da jem petkrat na dan.” Te osebne izkušnje lepo ponazarjajo, kako različno se lahko telo odzove na enak prehranski režim.
Kljub tej individualnosti dieta OMAD pridobiva na priljubljenosti tudi med “navadnimi smrtniki”, ki iščejo bližnjico do več energije, boljšega počutja in izgube teže. A strokovnjaki opozarjajo na previdnost. Registrirana dietetičarka Jillian Kubala, MS, RD, je za Healthline pojasnila, kaj se v telesu dejansko dogaja, ko mu vsak dan ponudimo le en obrok. Je OMAD res učinkovita metoda za izboljšanje zdravja – ali le še en nevaren prehranski eksperiment?
Kako deluje OMAD dieta?
OMAD (One Meal A Day) je ena najstrožjih oblik intermitentnega posta, pri kateri posameznik zaužije vse dnevne kalorije v enem samem obroku, preostanek dneva pa se posti. Gre za prehranski režim, ki močno omeji časovno okno za hranjenje – običajno na manj kot eno uro dnevno. Večina, ki sledi OMAD pristopu, kot edini obrok izbere večerjo, čeprav nekateri prisegajo na zajtrk ali kosilo. Nekatere bolj prilagodljive različice dovoljujejo tudi manjši prigrizek poleg glavnega obroka, medtem ko strožji privrženci v postnem obdobju ne zaužijejo ničesar, kar vsebuje kalorije – niti kave z mlekom ali sadnih napitkov.
Vpliv na izgubo teže
Za uspešno izgubo telesne teže je ključno ustvariti energijski primanjkljaj – to pomeni, da telo porabi več kalorij, kot jih zaužije. Do tega lahko pridemo bodisi s povečano telesno aktivnostjo bodisi z zmanjšanjem kaloričnega vnosa. Ne glede na izbrano pot, bo omejitev kalorij sčasoma vodila do izgube telesne maščobe.
Pri ljudeh, ki sledijo metodi OMAD, do izgube teže pogosto pride zato, ker v enem samem obroku težko zaužijejo toliko kalorij, kot bi jih sicer razporedili čez dan. Tako se kalorični primanjkljaj ustvari skoraj samodejno.
Raziskava iz leta 2022, izvedena na zdravih odraslih z normalno telesno težo, je preučevala vpliv časovno omejenega hranjenja – z vnosom hrane omejenim na dve večerni uri (med 17. in 19. uro). Rezultati so pokazali znatno večjo izgubo telesne mase in maščobe v primerjavi s skupino, ki je jedla tri obroke dnevno. To nakazuje, da ima lahko časovni okvir hranjenja vpliv na presnovo in porabo maščob, tudi če je skupni kalorični vnos enak.
Kljub tem ugotovitvam se zdi, da OMAD dolgoročno ni bistveno učinkovitejši od klasičnih metod kaloričnega omejevanja – kot je postopno zmanjševanje porcij pri vsakem obroku. Številne študije kažejo, da sta intermitentno postenje (kamor spada tudi OMAD) in kontinuirano omejevanje kalorij pri dolgoročnem hujšanju približno enako uspešna. Ključno je, da se energijski primanjkljaj ustvari in ohranja, ne glede na prehranski režim.
Obenem pa nekateri podatki opozarjajo, da lahko dolgotrajno in zelo omejeno prehranjevanje privede do presnovnih prilagoditev, ki upočasnijo izgubo telesne maščobe – zlasti trdovratne visceralne maščobe okoli trebuha.
Potencialna tveganja in stranski učinki OMAD
Čeprav OMAD (One Meal A Day) morda prinaša določene koristi, je tako skrajno omejevanje prehranjevanja lahko povezano z vrsto negativnih učinkov na zdravje. Med njimi so:
- Kardiovaskularna tveganja: Povišan krvni tlak, višje ravni LDL (“slabega”) holesterola in povečano tveganje za srčno-žilne bolezni.
- Vpliv na krvni sladkor in inzulin: Zvišan krvni sladkor na tešče in upočasnjen inzulinski odziv, kar je lahko še posebej problematično za ljudi z inzulinsko rezistenco ali sladkorno boleznijo.
- Hormonsko neravnovesje: Povečana raven hormona grelina, ki spodbuja lakoto, kar lahko privede do intenzivnejših občutkov lakote in potencialnega prenajedanja med edinim obrokom.
- Splošno slabo počutje: Dolgoročno lahko tak pristop povzroči utrujenost, razdražljivost, upad mišične mase in težave s presnovo.
Strokovnjaki poudarjajo, da dieta z enim obrokom na dan ni primerna za vse. Posebej tvegana je za nosečnice, doječe matere, otroke in mladostnike, ki za zdrav razvoj potrebujejo reden vnos hranil. Prav tako se ji morajo izogibati starejši odrasli, pri katerih lahko takšna prehrana poslabša splošno zdravstveno stanje ali vodi v izgubo mišične mase. OMAD predstavlja dodatno tveganje za posameznike z motnjami hranjenja – tako trenutnimi kot preteklimi – ter za tiste s kroničnimi boleznimi, kot so sladkorna bolezen, hipoglikemija ali težave s ščitnico. Pred začetkom tako restriktivne diete je nujen posvet z zdravnikom ali strokovnjakom za prehrano.
Ključna raziskava o tveganjih OMAD
Pomembno opozorilo prihaja tudi iz študije, objavljene v publikaciji Journal of the Academy of Nutrition and Dietetics leta 2022. Raziskava z naslovom Meal Timing and Mortality: Results From the National Health and Nutrition Examination Survey (NHANES) 1999–2014 je pokazala, da je prehranjevanje z enim obrokom na dan povezano s povečanim tveganjem smrti iz katerega koli vzroka in smrti zaradi kardiovaskularnih bolezni. To je še posebej zaskrbljujoč podatek, ki poudarja potrebo po temeljitem premisleku in posvetovanju z zdravnikom pred začetkom takšnega prehranskega režima.
OMAD: Bližnjica ali slepa ulica?
Je OMAD (One Meal A Day) res bližnjica do boljšega zdravja in vitkejše postave – ali zgolj slepa ulica, ki lahko vodi v zaplete?
Čeprav lahko OMAD kratkoročno pripomore k izgubi telesne teže, predvsem zaradi zmanjšanega kaloričnega vnosa, gre za prehranski pristop, ki je za večino ljudi preveč restriktiven in težko vzdržen na dolgi rok. Skrajno omejevanje vnosa hrane lahko povzroči pomanjkanje ključnih hranil, nihanja krvnega sladkorja, utrujenost, razdražljivost in izgubo mišične mase. Še bolj zaskrbljujoče pa so ugotovitve nedavnih raziskav, ki kažejo na povečano tveganje za smrtnost iz vseh vzrokov, vključno s srčno-žilnimi boleznimi, pri posameznikih, ki prakticirajo OMAD.
Dolgoročne koristi postenja – kot so boljša inzulinska občutljivost, zmanjšano vnetje in celična obnova – je mogoče doseči tudi z blažjimi in bolj vzdržnimi oblikami intermitentnega posta. Med njimi je priljubljena metoda 16/8, kjer se posti 16 ur na dan in prehranjuje v 8-urnem oknu, ali pa preprosto z uravnoteženo prehrano in zmernim kaloričnim primanjkljajem.
Preden se odločite za drastične spremembe v prehrani, je ključno, da se posvetujete z zdravnikom ali registriranim dietetikom – še posebej, če imate katerokoli kronično bolezen. Zdravje ni stvar modne muhe – temveč premišljenih in posamezniku prilagojenih odločitev.
VIRI
- Healthline. (2025). One meal a day diet: Benefits, risks, and more – Foods to eat and avoid. https://www.healthline.com/health/one-meal-a-day#foods-to-eat-and-avoid
- Chen, H., Jahns, L., Gindi, R. M., Taylor, C. A., & Rogers, L. M. (2022). Meal timing and mortality: Results from the National Health and Nutrition Examination Survey (NHANES) 1999–2014. Journal of the Academy of Nutrition and Dietetics, 122(6), 1146–1153.e1. https://doi.org/10.1016/j.jand.2021.12.015
