Okužba kirurške rane – cilj je preprečevati, ne zdraviti

Uredništvo, 21. januar 2021.
zdravnica operacija higiena

Ko moramo v bolnišnico zaradi kirurškega posega, naj bo manjši ali večji, je naša skrb praviloma usmerjena v čim boljši izid samega posega, s čimer imamo v mislih, da nam bo kirurg odstranil osnovno težavo in nam s tem povrnil zdravje. Je res tako?

Bolnišnica je kraj, ki ga povezujemo z varnostjo, saj je tam skoncentrirano tako vrhunsko medicinsko znanje kot oprema, ki sedita na skupnem imenovalcu, ki ga imenujemo čistoča in sterilnost. Nikakor ne razmišljamo o tem, da bi težave lahko povzročali zapleti po operaciji, ki jih povzročijo mikroorganizmi, očem seveda nevidni. A kako krhki smo z vsem znanjem in ukrepi navkljub prav v boju z mikroorganizmi, se je najbolj pokazalo zdaj, sredi epidemije. A če lahko nekatere virusne okužbe preprečujemo s cepivi, si z njimi ne moremo dosti pomagati pri pojavu okužb, ki jih povzročajo bakterije ali glive.

Zlasti prve so stalen spremljevalec bolnišničnega okolja, kar seveda ne preseneča, saj sobivajo v človeškem organizmu ves čas. Če so razmere prave in zanje ugodne, lahko postanejo nevarne in povzročijo številne vrste okužb, med katerimi so tudi okužbe kirurške rane. Poglejmo si nekaj statistike. Ta pravi, da je okužba kirurške rane najpogostejša okužba kirurških bolnikov, obenem pa tretja najpogostejša bolnišnična okužba, ki doleti kar tretjino bolnikov, zdravljenih v bolnišnici. Vas ti podatki presenečajo?

Če vemo, da se populacija stara, zaradi česar narašča število različnih bolezni in s tem tudi število kirurških posegov, če vemo, da je vse več imunokompromitiranih bolnikov in temu dodamo še neugodno dejstvo, da vse več bakterij postaja odpornih na antibiotično zdravljenje, imamo hitro postavljene ugodne pogoje za razrast vsakovrstnih bolnišničnih okužb, vključno z okužbo kirurške rane, ki ji v tem članku posvečamo pozornost. Seveda pa samo prepoznava problema ni dovolj, osredotočiti se je treba predvsem na reševanje, kar pomeni pripravo in izvajanje ukrepov za obvladovanje okužb kirurške rane.

Priprava in izvajanje ukrepov za obvladovanje okužb kirurške rane

»Okužba kirurške rane je velik problem tako za bolnika kot tudi zdravstveni sistem. Vsaka okužba kirurške rane je lahko za bolnika ogrožajoča. V najboljšem primeru bo zdravljenje trajalo nekoliko dlje, v najslabšem primeru, in izredno redko, pa lahko bolnik zaradi okužbe kirurške rane tudi umre. To je velika obremenitev za zdravstveni sistem, ki pa se ga tako bolniki kot tudi zdravstveno osebje ne zavedajo dovolj. V razvitem svetu obstajajo posebne službe na ravni države, ki se ukvarjajo samo s tovrstnimi okužbami, tako z ugotavljanjem kot tudi preprečevanjem le – teh,« pojasnjuje doc. dr. Bojan Krebs z oddelka za abdominalno kirurgijo UKC Maribor in dodaja, da je skrb za preprečevanje tovrstnih okužb (kot tudi vseh ostalih bolnišničnih okužb) odgovornost tako pri osebju v bolnišnicah kot na strani bolnikov, ki prihajajo na operativni poseg.

Morda se vam bo zdelo neverjetno, a statistika kaže, kot dodaja njegov kolega doc. dr. Blaž Trotovšek s Kliničnega oddelka za abdominalno kirurgijo z UKC Ljubljana, da je vzrok za nastanek in razvoj okužbe kirurške rane kar v polovici primerov pri bolniku, v okoli 30 odstotkih jo povzroči osebje, v 20 odstotkih pa so vzroki v drugih dejavnikih.

Preprečevanje okužbe kirurške rane je pomembno z več vidikov, predvsem zdravstvenega in finančnega. Vsak kirurški poseg oslabi organizem, okužba kirurške rane pa ga oslabi še dodatno in lahko, če je zelo huda, tudi ogrozi dobro okrevanje in siceršnje zdravstveno stanje operiranega bolnika. Ni zanemarljivo tudi finančno breme, saj se okužba kirurške rane uvršča med zaplete po operaciji, zaradi katerih bolniki v bolnišnici ostanejo dlje, kot bi sicer, ter s tem zasedajo kapacitete (posteljne in kadrovske). Po izračunih vsaka okužba kirurške rane stane tri tisoč evrov ali več.

Kaj lahko naredim kot pacient?

Čeprav je za izvedbo operativnega posega v prvi vrsti odgovoren kirurg s svojo ekipo sodelavcev in je bolnik popolnoma v njihovih rokah, pa obstaja zelo veliko dejavnikov, ki pomembno vplivajo na dober izid operativnega posega, zlasti v luči preprečevanja okužb kirurške rane, na katere lahko ključno vpliva prav bolnik sam. Poglejmo, kateri so ti dejavniki.

  1. Skrb za dober imunski sistem: Operacija, naj bo še tako neznatna in kratka, je invaziven poseg in predstavlja za telo stres. Pod vplivom stresa se zlasti ob slabšem imunskem sistemu lahko aktivirajo mikroorganizmi (ki jih imamo v telesu in na njem vsi in v normalnih okoliščinah ne povzročajo nobenih težav) in povzročijo okužbe. Zato je pred napovedanimi kirurškimi posegi zelo priporočljiva skrb za krepitev imunskega sistema.
  2. Ureditev drugih kroničnih bolezni: Tu je zlasti pomembno, da poskrbimo za urejen krvni sladkor, saj se bo tako kirurška rana lepše in hitreje celila. Neurejen krvni sladkor kar za trikrat zviša tveganje za razvoj okužb kirurške rane.
  3. Skrb za urejeno prehrano: Pomembna je ne le redna in uravnotežena prehrana, pred kirurškim posegom namenimo pozornost tudi telesni teži. Debelost lahko pomembno prispeva k postoperativnim zapletom, med katere sodi tudi okužba kirurške rane.
  4. Opustitev kajenja: Kajenje dokazano povzroča poškodbe na žilah, kar vpliva tudi na hitrost in kakovost celjenja kirurške rane.
  5. Skrb za osebno higieno: Pred prihodom v bolnišnico se temeljito stuširajmo in umijmo lase, postrizimo nohte. Dlak si ne brijmo ali depilirajmo, ampak pustimo, da to namesto nas s posebnim strižnikom naredi osebje v bolnišnici, saj vraščene dlake lahko povzročijo vnetje in pripomorejo k razvoju okužbe kirurške rane.

Osebje v bolnišnici: Skrb za sterilnost in čistočo na vsakem koraku

Kot smo že povedali – v nekako 30 odstotkih primerov se izkaže, da je do okužbe kirurške rane prišlo zaradi ne dovolj skrbnega ravnanja osebja v bolnišnici. Protokoli za preprečevanje okužb, tudi okužb kirurške rane, so v bolnišnicah sicer jasni, pomembno pa je, da se izvajajo ves čas in ves čas enako dosledno. Ta skrb se začne že pred operacijo, nadaljuje med njo in vzdržuje tudi po njej. Seveda je treba ob tem poudariti, da je stopnja zaščitnega ravnanja in s tem možnost preprečevanja okužb kirurške rane višja, kadar so kirurški posegi napovedani, saj se lahko vse predpriprave izvedejo v miru in ima zlasti bolnik nekaj več časa, da lahko poskrbi za vse vidike, ki so našteti že zgoraj. Nekaj povsem drugega so nujne operacije, ko je treba ukrepati hitro in se bolnik na poseg ne more pripraviti. V teh primerih je zato še toliko večja odgovornost na strani bolnišničnega osebja.

Kako med drugim osebje skrbi za to, da je možnost za razvoj okužbe kirurške rane čim manjša? Naštejmo najpomembnejše:

  1. Pred operacijo

Bolnik običajno v bolnišnico pride dan pred naročenim operativnim posegom. Če se bolnik ni stuširal doma, osebje poskrbi, da se osebna higiena opravi v bolnišnici. Poskrbi tudi za striženje dlak na operativnem polju s posebnim strižnikom.

  1. Med operacijo

Že pred bolnikovim prihodom je dvorana seveda očiščena in razkužena, vsi instrumenti sterilizirani, uporablja se sterilni sanitetni material. Kirurg in ekipa, ki se giblje v sterilnem območju, se pred vstopom v operacijsko dvorano obleče v sveža kirurška oblačila, nadene kapo in masko, nato sledi kirurško umivanje rok. V operacijski dvorani sledi še oblačenje sterilnega kirurškega plašča in rokavic. Bolniku osebje očisti operativno polje s posebnimi antiseptičnimi čistilnimi sredstvi, nato ga prekrijejo s sterilnimi kompresami; odkrito ostane le operativno polje.

Za preprečevanje poznejših okužb kirurške rane je že med operacijo je zelo pomemben nadzor sladkorja v krvi, nadzor telesne temperature ter vdihovanje zraka, obogatenega s kisikom.

Na končni izid zdravljenja vpliva tudi kirurška tehnika, dolžina in vrsta posega, število šivov, izbor materiala … V zadnjem času tudi slovenski kirurgi uporabljajo šive, ki so prevlečeni z antiseptični zaščitnim premazom, kar močno zmanjša tveganje za razvoj okužbe kirurške rane.

  1. Po operaciji

Preprečevanje okužb kirurške rane po operaciji zagotavljajo tudi s skrajševanjem ležalnih dob in čim hitrejšim odpuščanjem bolnika v domače okolje, pomembna pa je seveda še antibiotična zaščita, ki jo bolnik sicer lahko prejme že pred operacijo, med njo ali po njej.

Na tem mestu ni odveč opozoriti na vse bolj pereč problem, ki se ga morda niti še ne zavedamo dovolj. Vstopamo namreč v post-antibiotično dobo, kar pomeni, da vse več bakterij postaja odpornih na antibiotike, ki jih poznamo in imamo na voljo, novih pa na obzorju ni. K temu je veliko pripomoglo tudi marsikdaj nekritično in nepotrebno predpisovanje antibiotikov na eni in nepravilno jemanje na drugi strani. Tudi zato je še toliko pomembneje, da na vse načine skušamo preprečiti razvoj okužb, ki bi za obvladovanje potrebovale antibiotično zdravljenje!

Zavedati se moramo, da vstopamo v post-antibiotično dobo!

Kaj lahko storimo kot družba?

Ker je zavedanje o pomenu preprečevanja in dobrega obvladovanja okužb kirurške rane vse večje, sta po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije slovenska kirurga doc. dr. Bojan Krebs z UKC Maribor in doc. dr. Blaž Trotovšek z UKC Ljubljana pripravila smernice za slovenske zdravnike in drugo zdravstveno osebje, saj je skrb za to področje izrazito timsko delo, pravita oba avtorja. Trdno sta prepričana tudi, da bi vsaka ustanova morala imeti ne le jasne protokole za obvladovanje in preprečevanje bolnišničnih okužb, temveč tudi ažurne podatke o številu, vrstah in pogostosti bolnišničnih okužb, vključno z okužbami kirurške rane. Tovrsten register bi bil ne le potreben, temveč nujen, saj so izboljšave in ustrezno ukrepanje možni le, ko imamo v rokah prave podatke.

Smernice bodo predstavljene na prvem dogodku za širšo javnost, na katerega bodo povabljeni ključni strokovnjaki v Sloveniji, kirurgi in drugo zdravstveno osebje ter tudi novinarji. Strokovno srečanje z razpravo bo potekalo 13. 4. 2021 z videokonferenco. Prijave na srečanje in dodatne informacije lahko dobite na e-naslovu [email protected].

Več o slovenskih smernicah in priporočilih pa v naslednjem članku 26. januarja 2021.

Piše: Maja Južnič Sotlar, neodvisna novinarka

O avtorju

Uredništvo

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
147,397
24.06.2021. ob 07:32
284,312
24.06.2021. ob 05:03
110,163
16.05.2021. ob 09:34
Preberi več