Ob rekordnih številkah covida-19 tudi prvi primeri gripe

Avtor: Profimedia

V jesenskih mesecih začnejo akutne okužbe dihal postopoma naraščati in vrh obolevnosti običajno dosežejo januarja ali februarja. Med akutne okužbe dihaj sodi tudi gripa, tako pri nas kot v ostalih evropskih državah že poročamo o prvih primerih. A natančnejše napovedi o tem, kdaj lahko letos pričakujemo občutno povečano število obolelih za gripo, so zaradi zaostrovanja epidemije covid-19 nezanesljive, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Testiranje na prisotnost virusa gripe prej izjema kot pravilo

Če smo bili v zadnjih dveh letih, odkar se spopadamo s širjenjem novega koronavirusa, ob slabem počutju oziroma pojavu simptomov že skorajda vsi testirani na prisotnost virusa SARS-CoV-2, mnogi še nikoli v življenju niso bili testirani ob sumu na gripo. Jemanje brisa za ugotavljanje prisotnosti virusov influence, ki so povzročitelji gripe, namreč ni stalna praksa. Sploh na ravni primarnega zdravstva je prej izjema kot pravilo.

“Večina testiranj na virus influence je pri bolnikih s težjim potekom, torej pri hospitaliziranih osebah. Potrjuje oz. izključuje se okužbo z virusom influence zaradi zdravljenja kot tudi ukrepov, s katerimi se prepreči, da se virus influence ne prenaša znotraj bolnišnic. Družinski zdravniki in pediatri pri zbolelih s prehladno ali gripozno simptomatiko ne testirajo kot tudi ne testirajo na druge respiratorne viruse (razen SARS-CoV-2), saj se večina zbolelih zdravi simptomatsko (počitek, antipiretiki, dovolj tekočine) ne glede na virus, ki je respiratorno simptomatiko povzročil,” pojasnjujejo na NIJZ. Tako mnoge ambulante osnovnega zdravstvenega varstva tedensko sporočajo podatke o številu bolnikov, ki so se oglasili pri izbranem zdravniku z boleznijo, podobno gripi (GPB) ali z drugo akutno okužbo dihal (AOD), le redko v ambulantah primarnega zdravstva jemljejo tudi bris za potrjevanje gripe.

Avtor: Profimedia

Zaradi zaostrovanja covid epidemije morda vendarle manj gripe?

Tako na NIJZ vsako leto redno in budno spremljajo tudi incidenco gripe, in sicer z namenom, da zaznajo razširjenost, obseg in vrsto virusov, ki se pojavljajo med prebivalstvom. Pojavnost gripe spremljajo na manjšem številu ljudi – njihov vzorec namreč vsako leto zajame nekaj manj kot štiri odstotke populacije.

Na vprašanje, kdaj letos pričakujemo povečano število primerov gripe, odgovarjajo, da so te ocene v dani situaciji skorajda nemogoče: “Napovedi so zaradi intenzifikacije epidemije covid-19 negotove, saj je precejšnje število obolelih s covid-19, precej v karanteni, izvajajo se drugi nefarmacevtski ukrepi, ki zmanjšujejo možnost prenosa virusa gripe.”

Pomembno vlogo pri preprečevanju gripe igra tudi cepljenje. Končni podatek o precepljenosti je vsako leto znan po koncu sezone gripe, so pa iz NIJZ sporočili, da so v sezoni 2021/2022 izdali 227.000 odmerkov cepiva proti gripi. Za primerjavo: sezono prej, torej v obdobju 2020/2021, so izdali 270.140 odmerkov cepiva proti gripi, še leto prej, v sezoni 2019/2020, pa 182.317 odmerkov.

A število razdeljenih odmerkov slovenskim ambulantam, kjer se izvaja cepljenje proti gripi, še ne pomeni, da se je tolikšno število ljudi tudi precepilo. Preliminarno poročilo NIJZ-ja tako na primer kaže, da je bilo v sezoni 2020/2021 ob razdeljenih 270.140 odmerkih cepiva na koncu cepljenih precej manj ljudi, in sicer se je cepilo 209.581 Slovencev. A je bil kljub temu odziv ljudi na cepljenje proti gripi lani boljši kot leto poprej. “Delež cepljenih proti gripi se je v sezoni 2020/2021 v primerjavi s predhodno sezono povišal, proti gripi se je cepilo 9,9 % slovenskega prebivalstva, v primerjavi s predhodno sezono, ko se je cepilo 6,8 % prebivalstva. Delež cepljenih v starostni skupini 65 let in več se je tudi povišal in je znašal 27,0 % (v sezoni 2019/2020 je bil delež cepljenih 18,8 % v starostni skupini 65 let in več),” na NIJZ dodatno pojasnjujejo preliminarno poročilo.

Avtor: Profimedia

Zadnji podatki: V drugem tednu januarja virus gripe potrjen pri desetih bolnikih

NIJZ na svoji spletni strani še piše, da v državah evropske regije SZO intenzivnost kroženja gripe narašča, a za zdaj incidenca ni visoka. V prvem tednu januarja o srednje visoki incidenci poročajo Belorusija, severna Makedonija in Izrael, o visoki pa Luksemburg.

Pri nas smo v drugem tednu tega meseca virus gripe dokazali v desetih primerih, pri vseh je šlo za podtip A. “V sezoni 2021/22 (od 4.10. do 16.1.2022) smo laboratorijsko potrdili 29 primerov influence A. Influence tipa B nismo dokazali v nobenem vzorcu,” še NIJZ navaja v tedenskem poročilu.

Zadnje tedne sicer število obiskov in posvetov pri zdravnikih zaradi povečanega števila akutnih okužb dihal narašča, seveda tudi na račun ekstremno povečanega števila okužb z novim koronavirusom in trenutno še vedno manj zaradi povečanih primerov gripe  in okužb z drugimi respiratornimi virusi, ki v tem obdobju prav tako krožijo v populaciji. Nedvomno pa na nekoliko manjšo pojavnost gripe ta hip vpliva tako večja precepljenost proti gripi kot v nekaterih minulih sezonah kot tudi dejstvo, da se zadnji dve leti zaradi epidemije covida-19 vedemo veliko bolj samozaščitno. Nosimo maske, si pogosteje in temeljiteje umivamo ter razkužujemo roke, manj se zadržujemo v zaprtih prostorih, kjer zadržuje množica ljudi, manj se družimo – vse to doprinese k temu, da se respiratorne okužbe manj učinkovito oziroma bliskovito širijo v populaciji.

O avtorju

Eva Doljak

New Report

Close