Psihologa profesorica Wendy Behary in dr. Craig Malkin sta izpostavila nekaj ključnih znakov, ki lahko kažejo, da ste morda odraščali ob narcističnem staršu. Pojasnila sta tudi, kako lahko prekinete ta vzorec in preprečite, da bi takšno vedenje ponavljali v lastnem življenju, piše Daily Mail.
Narcistična osebnostna motnja (NOM) je duševna motnja, za katero je značilen ‘vztrajen vzorec grandioznosti, potrebe po občudovanju in pomanjkanje empatije’, navajajo strokovni viri.
Najbolj značilen znak: Ne znate reči ne
Prof. Beharyjeva, ki se je specializirala za zdravljenje NOM in vodi Center za kognitivno terapijo v New Jerseyju, pravi, da je prvi značilni znak, da ste odraščali ob narcističnem staršu, ta, da ne znate reči ne. “Taki ljudje ne znajo reči: ‘Tudi jaz sem pomemben, tudi jaz imam potrebe’,” je pojasnila.
Dr. Craig Malkin razlaga, da so otroci narcističnih staršev pogosto vzgojeni tako, da se počutijo ‘bolni, nori ali sebični’, kadar izrazijo tudi najbolj osnovne potrebe. To pa lahko v odraslosti vodi v vedenjski vzorec pretiranega podrejanja.
Drug pomemben znak, da ste odraščali ob narcističnem staršu, je, da razvijete toksične lastnosti tudi sami. Po besedah dr. Malkina so toksična vedenja, kot so manipuliranje, mračenje (ang. gaslighting – manipulacija nekoga, da dvomi o lastnem dojemanju realnosti) in vzbujanje občutkov krivde, pogosto naučeni vzorci. “Zato ni nenavadno, da bolj temperamentni in ekstrovertirani otroci prevzamejo narcistične lastnosti, po načelu ‘če jih ne moreš premagati, se jim pridružiš’,” pravi dr. Malkin.
Radi postavljajo druge na piedestal in jih nato z njega tudi strmoglavijo
Strokovnjaka pojasnjujeta, da so otroci narcističnih staršev pogosto pretirano tekmovalni s svojimi sorojenci. “Izjemno narcistične osebe rade druge postavljajo na piedestal – skoraj tako zelo kot uživajo v tem, da jih nato z njega strmoglavijo,” je pojasnil dr. Malkin.
Velik del otroštva so gasili požare in skrbeli za mir
“Velik del otroštva ste preživeli v vlogi tistega, ki gasi požare in skrbi za mir,” je četrti značilni znak. Po besedah prof. Beharyjeve otroci narcističnih staršev pogosto nosijo veliko več čustvenega bremena kot njihovi starši, zato se pogosto počutijo bolj kot partnerji kot otroci. “Gre za občutek, da mora otrok nadzorovati vse okoliške drame. Da bi to zmogli, se morajo pogosto odpovedati lastnim osnovnim otroškim potrebam,” je pojasnila.
Potrebujejo veliko zunanjih potrditev
Ljudje, ki jim zunanje potrditve pomenijo zelo veliko – v šoli in kasneje v življenju – so morda odraščali ob starših s toksičnimi osebnostnimi lastnostmi. “Otrok narcista se nauči, da je pomembno samo to, kaj lahko doseže v svetu,” razlaga dr. Malkin. To izhaja iz dejstva, da imajo narcistični starši pogosto pretirano potrebo po dosežkih in družbenem statusu, ki ga občudujejo tudi drugi.
Poleg tega imajo otroci narcističnih staršev pogosto težave z razvojem lastne identitete. Narcistični starši pogosto poskušajo živeti skozi svoje otroke in jih usmerjajo v poklice, ki so jih sami želeli opravljati. “Veliko otrok narcisov bo povedalo: ‘Vedno sem imel občutek, da moram biti odsev svojega starša, ne pa da sem lahko samostojna oseba,’” razlaga prof. Beharyjeva.
Zaradi staršev imajo težave pogosto tudi sami
Raziskave kažejo, da ljudje, ki razvijejo narcistične lastnosti – pogosto prevzete od staršev – pogosteje trpijo za duševnimi težavami, imajo težave v partnerskih odnosih in se lahko soočajo z zasvojenostjo.
Narcistični starš lahko povzroči tudi odtujenost med sorojenci, saj se pogosto zgodi, da je en otrok deležen pretiranega poveličevanja, drugi pa kritike in zavračanja. Takšno zavračanje lahko otroke spodbudi, da prevzamejo enake toksične lastnosti kot njihovi starši, saj se bojijo, da jih bodo drugi zasmehovali ali izključili.
Kako prekiniti te škodljive vzorce?
Kljub vsemu strokovnjaka poudarjata, da je ta destruktivni vzorec mogoče prekiniti. “Otroci narcističnih staršev, ki ugotovijo, da tudi sami uporabljajo zmerjanje in žaljivke, še niso brez upanja, vendar morajo biti pripravljeni na čustveno zahteven proces,” poudarja dr. Malkin.
Prvi korak k spremembi je, da priznamo, katere osnovne potrebe nam starš v otroštvu ni omogočil, da bi jih zadovoljili, in se naučimo sprejemanja. “Otroci narcističnih staršev se morajo naučiti, kako čutiti in v odnosu z bližjimi izražati ranljiva čustva, kot so žalost, osamljenost, strah in vsa ostala intenzivna čustva, ki jih lahko preplavijo,” je še dodal dr. Malkin.
V določenih primerih pa bi morali razmisliti tudi o omejitvi stikov s takšnim staršem. Trije ključni opozorilni znaki, da je starš lahko življenjsko uničujoč, so: zloraba, zanikanje težav in psihopatske lastnosti. Psihopatija – ki jo prepoznamo po mreži laži in manipulacije – lahko pomeni, da takšna oseba dejansko ni sposobna empatije, opozarja dr. Malkin.
Če težav ne priznajo, se zelo verjetno ne bodo spremenili
“Nihče ne bi smel prenašati čustvene ali fizične zlorabe. Če starši niti ne priznajo, da sploh obstaja težava, je verjetnost, da se bodo spremenili, zelo majhna,” je še povedal dr. Malkin. “Zlorabljajoča oseba je stoodstotno odgovorna za svoje vedenje – samo ona ga lahko spremeni. Do takrat pa odnosi z njo niso varni.“
Vir: Daily Mail. Dostopno na: Psychologist reveals subtle signs you were raised by a narcissistic parent – and what it means for your future. Zadnji dostop: Julij 2025
