Zato Claudia Giolitti-Wright, psihoterapevtka iz New Yorka, občuti nelagodje, ko ji klienti z depresijo povedo, kaj jim pogosto rečejo prijatelji ali družinski člani: “Ampak imaš toliko razlogov za hvaležnost!” Meni, da je to najhujši možni odziv, ko nekdo spregovori o svojem duševnem zdravju, poroča The Time.
“To namreč nakazuje, da bi hvaležnost morala izničiti ali potlačiti depresijo, kar pa ni način, kako delujejo možgani ali živčni sistem,” pravi. “Lahko si popolnoma otopel in hkrati hvaležen. Lahko si uspešen in razmišljaš pozitivno o določenih stvareh – pa si še vedno depresiven. Te resnice sobivajo, in kadar za njune sočasnosti ne ustvarimo prostora, tvegamo, da bomo utišali ravno tiste, ki najbolj potrebujejo podporo.“
Obstajajo še drugi odzivi, ki so prav tako lahko škodljivi. V The Time so izpostavili nekaj najpogostejših – in kaj raje reči namesto njih.
“Lahko bi bilo še huje.”
Če nekomu rečete, da bi mu lahko bilo še slabše, s tem sporočate, da njegova bolečina “‘ni legitimna, dokler ne preseže nekega arbitrarnega praga,” opozarja Giolitti-Wrightova. To lahko pri človeku z depresijo vzbudi občutek, da si ne zasluži pomoči – in poglobi občutek krivde ter samoobtoževanje, ki pogosto spremljata depresijo. Značilen miselni vzorec v tem duhu: “Zakaj sem depresiven, če pa nekateri dobesedno stradajo ali umirajo?“
Namesto tega se odzovite z radovednostjo, ki potrjuje njegovo izkušnjo. To je eden najmočnejših načinov za vzpostavljanje občutka varnosti v odnosu, saj kaže, da ste prisotni in sočutni, pravi Giolitti-Wrightova.
Kaj raje reči: “To, kar preživljaš, se sliši zelo boleče. Rad bi bolje razumel.“
“Si poskusil/a z jogo?”
Joga niti sprehod ne bosta pozdravila klinične depresije. Pa vendar Giolitti-Wrightova pogosto sliši, kako ljudje svojim trpečim prijateljem ponujajo “nezaželene, poenostavljene in stereotipne nasvete“. “To je zelo pokroviteljsko – kot da oseba še ni preizkusila ali razmislila o teh možnostih,” pravi. Poleg tega taki nasveti breme depresije preložijo nazaj človeka in nakazujejo, da je depresija posledica pomanjkanja truda, ne pa resno duševno stanje, poudarja psihoterapavtka.
Svetuje, da namesto tega osebo vprašamo, ali bi želela govoriti o tem, kar se ji dogaja – to izraža vašo prisotnost namesto (nezaželenega) reševanja težav. “Na ta način osebam z depresijo omogočite, da vam povedo, kaj potrebujejo, namesto da jih zasipate z nasveti,” pravi Claudia Giolitti-Wright.
Kaj raje reči: “Bi ti pomagalo, če bi se o tem pogovorila, ali bi raje, da samo sedim ob tebi?“
“Spravi se k sebi!”
Ukazati nekomu, ‘naj se zbere’, je po besedah Giolitti-Wrightove neuporabno iz več razlogov, kot jih lahko prešteje. Za začetek: “To nakazuje, da je oseba izbrala, da se počuti tako, kar je grozno,” pravi. To pogosto vodi v ponotranjenje sramote. “Nekateri moji klienti rečejo: ‘Kaj je narobe z mano, da se ne morem rešiti iz tega razpoloženja?’” Vedno jim pove, da če bi bilo tako enostavno ‘preklopiti’, psihoterapevti ne bi imeli dela.
Če ne veste, kaj reči prijatelju, ki ima težave, mu to povejte. Ni vam treba imeti popolnih besed. Giolitti-Wrightova pravi, da je pomembneje biti topel, odprt in prisoten.
Kaj raje reči: “Ne vem točno, kaj naj rečem, ampak sem tukaj.“
“Pretiravaš.”
“Ne le, da to ne drži, temveč je še posebej lahko škodljivo za ženske, ki se že sicer soočajo s kulturnim sporočilom, da so čustva iracionalna,” pravi Claudia Giolitti-Wright. “To ljudi uči, da morajo čustva potlačiti, namesto da bi jih raziskovali – kar pa je pravzaprav tisto, kar potrebujemo, ko smo depresivni.“
Ena najboljših oblik podpore je vprašanje, ali oseba želi pomoč pri iskanju strokovne pomoči. To lahko pomeni, da prebrskate imenike terapevtov in preverite, kdo v bližini sprejema nove paciente, ali da ponudite varstvo otrok med njihovimi obiski.
Kaj raje reči: “Bi ti pomagalo, če ti pomagam poiskati nekoga, s katerim bi se lahko pogovoril/a o tem, kako se počutiš?”
“Oh, saj se vsi včasih tako počutimo.”
To je sicer dobronameren odziv, ki običajno izvira iz želje normalizirati neprijetno situacijo – vendar namesto tega stanje zmanjša in razvrednoti. Poleg tega depresija ni samo žalost – lahko vodi tudi v utrujenost, miselno meglo, socialno izolacijo, samomorilne misli, spremembe telesne teže … poudarja Giolitti-Wrightova.
Raje povejte, da se to, kar oseba doživlja, sliši kot nekaj težkega – s tem potrjujete čustveno težo in odpirate vrata za globlji pogovor.
Kaj raje reči: “To zveni res težko. Tukaj sem zate, kakorkoli lahko pomagam.”
“Ampak zdiš se čisto v redu.”
Ljudje pogosto pripomnijo, da njihovi ‘visoko funkcionalni’ prijatelji delujejo čisto v redu – a to je napačna predstava depresije, da naj ljudje ne bi jedli, ne spali, ne hodili v službo, zanemarjali videz in higieno, opozarja Claudia Giolitti-Wright. “Veliko ljudi si zelo prizadeva, da bi prikrilo simptome depresije – zaradi stigme, sramu in strahu, da bodo breme svojim bližnjim,” pravi.
Zato je boljši pristop, da prijatelju pokažete, da je lahko z vami iskren. Priznanje, da nekdo lahko navzven deluje v redu in hkrati trpi, spodbuja avtentičnost – kar je ključni element pri okrevanju. “Ko se depresije ne lotimo s popravljanjem ali ocenjevanjem, ampak z radovednostjo in empatijo, postanemo del okolja, ki zdravi,” poudarja Claudia Giolitti-Wright. “To lahko človeku res spremeni življenje.”
Kaj raje reči: “Zelo sem vesel/a, da si mi to zaupal/a. Ni ti treba igrati, da si v redu. “
Vir: The Time. Dostopno na: The Worst Thing to Say to Someone Who’s Depressed. Zadnji dostop: Junij 2025
