Morda se nam zdi, da smo končali s COVID-19, a virus še ni rekel zadnje besede.

Lara Boncelj , 03. marec 2022.
AktualnoZdravje

Medtem, ko se ukrepi po svetu sproščajo, koronavirusna bolezen še zdaleč ni rekla zadnje besede. Čeprav večina obolelih ob okužbi občuti zgolj rahel prehlad, ima virus na dolgi rok lahko uničujoče posledice. Strokovnjaki med drugim sumijo tudi na demenco.

Medtem, ko se ukrepi po svetu sproščajo, koronavirusna bolezen še zdaleč ni rekla zadnje besede. Čeprav večina obolelih ob okužbi občuti zgolj rahel prehlad, ima virus na dolgi rok lahko uničujoče posledice. Strokovnjaki med drugim sumijo tudi na demenco.

Da s koronavirusno boleznijo ni pametno češenj zobati, kažejo številke, objavljene na spletni strani World Health Organization (WHO). Po njihovih podatkih je bilo do 1. marca 2022 zabeleženih približno 435 milijonov pozitivnih primerov in nekaj manj kot 6 milijonov smrtnih žrtev. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) gre za bolezen, ki jo povzroča virus SARS CoV-2. Bolezen lahko poteka na različne načine. Pri 80 % okuženih gre za blag potek. Bolnika pogosto spremljajo vročina, kašelj, slabo počutje, utrujenost, glavobol in bolečine v mišicah. Pri 20 % obolelih virus poteka težje, 5 % okuženih pa potrebuje zdravniško pomoč. Ob poplavi informacij, ki krožijo po spletu, marsikdo misli, da ve vse o virusu in da gre zgolj za blažji prehlad. Pa vendar strokovnjaki sumijo nekaj bolj resnega.

COVID-19 in človeški živčni sistem

Koronavirusna bolezen spada med respiratorni virus, ki naj bi bil po podatkih MedicalNewsToday med drugim povezan tudi z nevrološkimi in psihološkimi posledicami. Michael A Pizzi je v strokovnem delu z naslovom Acute Neurologic Manifestations of Respiratory Viruses navedel, da respiratorni virusi lahko okužijo tudi celice perifernega in centralnega živčnega sistema, s tem izzovejo vnetne procese in tako posredno ali neposredno povzročijo številne nevrološke spremembe.

Virus SARS-CoV-2 v telo običajno vstopa kapljično, ki zaidejo v nos ali usta. Od tam se razširi v grlo in nato v pljuča in druge organe ter, kot kažejo različne študije, lahko vstopi tudi v živčni sistem. Večina okuženih, ki so hospitalizirani zaradi COVID-19, se sooča z vnetnimi zapleti, ki med drugim lahko prizadenejo tudi živčni sistem. Študija, objavljena v recenzirani reviji Brain poroča, da omenjene bolnike lahko prizadene delirij (gre za hudo stanje zmedenosti), kap in druge encefalopatije.

COVID-19 in demenca

Po podatkih NIJZ je večina ljudi z demenco v Sloveniji starih nad 65 let in imajo tudi druge pridružene bolezni, zaradi katerih so še bolj dovzetni za okužbo s COVID-19. Prav tako imajo ob okužbi večjo verjetnost za težji potek bolezni, ki jo lahko spremljajo še dodatni simptomi in zapleti. MedicalNewsToday sumi, da pri dementnih osebah SARS-CoV-2 bistveno lažje vstopi v možgane, saj je krvno-možganska pregrada poškodovana. To bi lahko pojasnilo poslabšanje nekaterih simptomov pri ljudeh z demenco po prebolelem COVID-19.

Po podatkih NIJZ imajo dementne osebe povečano tveganje za razvoj okužb pljuč ter dehidracije zaradi težav pri požiranju, zato je priporočljivo redno spremljanje in ocenjevanje sposobnosti požiranja pri bolnikih, ki trpijo za demenco. Pogosto imajo tudi težave z razumevanjem navodil glede samoizolacije, odhod na zdravljenje v bolnišnico pa jim pogosto požene strah v kosti.

Ali je tveganja mogoče zmanjšati?

MedicalNewsToday navaja, da imajo posamezniki s hujšo obliko COVID-19 večjo verjetnost za nevrološke simptome, tako v njeni akutni fazi kot tudi po njej. Hujši potek bolezni je sicer pogostejši pri starejših bolnikih s sočasnimi boleznimi, kot so na primer prekomerna telesna teža, sladkorna bolezen, kronična pljučna bolezen in rak. Za optimiziranje zdravja možganov in telesa, strokovnjaki priporočajo naslednje dejavnosti:

  • Redna fizična aktivnost
  • Dovolj spanca (vsaj 7 – 8 ur na noč)
  • Uravnotežena prehrana z vsemi pomembnimi vitamini in minerali
  • Redne socialne interakcije
  • Izvajanje kognitivnih dejavnosti

Kaj pravzaprav vemo?

Zaenkrat še ni popolnoma jasno, ali COVID-19 lahko štejemo za dejavnik tveganja za demenco. MedicalNewsToday v svojem članku navaja izjavo dr. Snyder: »Trenutna pandemija strokovnjakom daje neljubo priložnost, da preučimo kratkoročen in dolgoročen vpliv virusne okužbe na človeške možgane.« Dodala je: »Že dolgo se razpravlja o potencialnih dejavnikih za nastanek in razvoj Alzheimerjeve bolezni in demence. Pa vendar nobena raziskava ni dokončno pokazala, da COVID-19 lahko povzroči Alzheimerjevo. Ker je virus še relativno nov, še nekaj časa ne bomo vedeli, na kaj točno pravzaprav vpliva na dolgi rok.« Prof. Gelbard se je z izjavo dr. Snyder strinjal in jo lepo dopolnil: »Na žalost strokovnjaki verjamemo, da je to vrh ledene gore. Morda se nam zdi, da smo končali s COVID-19, a virus pri nas še ni končal. Pričakujemo, da nas bodo popotresni sunki te pandemije še naprej soočali z novimi izzivi, predvsem pri starejših in imunsko oslabljenih.«

Foto: Profimedia

O avtorju

U. L.

New Report

Close