Miti in resnice o srčno-žilnih boleznih

E.D., 29. september 2021.
TEMA MESECA: SRCE IN OŽILJE
Avtor: Profimedia

September je mesec, ko še toliko več pozornosti kot sicer posvetimo srcu in ožilju, saj 29. septembra obeležujemo svetovni dan srca. Čeprav je bilo zadnja leta že veliko narejeno na področju ozaveščanja pomenu preventive in zdravega življenjskega sloga za preprečevanje srčno-žilnih bolezni, pa vseeno le-te ostajajo najpogostejši vzrok smrti v Sloveniji.

Dokler nimamo težav s povišanim krvnim tlakom, preveliko vrednostjo slabega holesterola v krvi, motnjami srčnega ritma ali s katero drugo srčno-žilno boleznijo, ne pomislimo na to, da morda premalo skrbimo za svoje srce in ožilje. A dejstvo je, da mora vsak od nas že danes, ne glede na starost in zdravstveno stanje, paziti na nekaj stvari, ki znatno zmanjšajo tveganje za nastanek srčno-žilnih obolenj.

V nadaljevanju preverite nekaj mitov in resnic, ki krožijo o boleznih srca in ožilja.

Avtor: Profimedia

TRDITEV 1: Srčno-žilne bolezni so težava starejših

NE DRŽI.

Žal je tako, da lahko srčni infarkt, miokarditis, srčne aritmije in druge bolezni lahko doletijo tudi mlajše ljudi. Že res, da statistike kažejo, da so infarktu najbolj podvrženi moški med 50. in 60. letom ter ženske med 60. in 70. letom, a mnogo je primerov, ko so se s srčno kapjo srečali tudi precej mlajši ljudje. Prekomerno kopičenje maščob v žilah, kar je eden ključnih tveganj na nastanek infarkta, se namreč običajno začne že v mladosti in se nadaljuje v odrasli dobi. Miokarditis, kjer gre za vnetje srčne mišice, je sicer posledica okužbe z virusom ali bakterijo, ki napade srce, a posledica prebolelega miokarditisa so lahko trajne brazgotine na srčni mišici in srčno popuščanje.

Pred nekaj leti je Nacionalni inštitut za javno zdravje naredil obsežno raziskavo* o pojavnosti srčno-žilnih obolenj in podatki so pokazali naslednje:

  • Leta 2016 je o zvišanem krvnem tlaku poročalo 24,9 % moških in 16,1, % žensk. Od tega je bilo 7,5 % ljudi starih med 25 in 39 let, 19,6, % med 40 in 54 let, 41,2 % pa so šteli od 55 do 64 let.
  • Leta 2016 je srčno kap prebolelo 1,6 % ljudi, od tega 2,2 % moških in 0,9 odstotka žensk. V starostni skupini 25-39 let je bilo 0,4 % srčnih kapi, v starostni skupini 40-54 let 1,4 % in v skupini 55-64 let 3,6 %.
  • O srčnem popuščanju je leta 2016 poročalo 2,8 % moških in 2,1 % žensk. Od tega jih je bilo 1 % starih med 25 in 39 leti, 2,1 % med 40 in 54 leti, 5,1 % pa so bili stari od 55 do 64 let.

*Vir: Raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog (CINDI), 2012, 2016; NIJZ

Avtor: Profimedia

TRDITEV ŠT. 2: Bolezni srca in ožilja so najpogostejši vzrok smrti v Sloveniji

DRŽI.

Dobra novica je, da je v zadnjem desetletju začela pojavnost srčno-žilna obolenja nekoliko upadati, a slaba novica je ta, da so še vedno eden najpogostejših razlogov za smrt ljudi tako po svetu kot pri nas.

Srčno–žilne bolezni so v razvitem delu sveta in tudi Sloveniji že desetletja najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti odraslih. V letu 2017 so predstavljale 39 % vseh smrti (pri ženskah 45 %, pri moških 33 %). Največ smrti in dolgotrajne prizadetosti povzročata srčni infarkt in možganska kap, ki sta nenadna zapleta koronarne bolezni srca oziroma bolezni možganskega žilja.

Avtor: NIJZ
Avtor: Profimedia

TRDITEV ŠT: 3: Tiščanje v prsih je opozorilni znak srčnega infarkta

DRŽI IN NE DRŽI.

Simptomi, ki nakazujejo na srčni infarkt, so naslednji:

  • Občutek tiščanja v prsnem košu;
  • Huda, stiskajoča bolečina v prsnem košu, ki se lahko širi tudi v zadnji del hrbta, vrat, celo čeljust oziroma zobe in v levo roko;
  • Bleda, vlažna koža;
  • Oteženo dihanje;
  • Slabost, lahko tudi bruhanje.

In čeprav je prav tiščanje v prsih eden tipičnih znakov srčnega infarkta, se lahko podoben občutek pojavi tudi v primeru tesnobe oziroma napadu panike. Prav tako je za napade panike značilno hitro, pospešeno dihanje, potenje, bleda, vlažna koža in slednje je prav tako eden od prepoznavnih znakov infarkta. Tako se je komu, ki se spopada z anksioznostjo, že zgodilo, da je ob napadu panike odhitel na urgenco, prepričan, da ima infarkt, pa se je k sreči izkazalo, da gre zgolj za napad panike.

A vsekakor je prav, da tudi od najmanjšemu sumu na infarkt ustrezno in predvsem hitro odreagiramo, kajti če gre zares, če gre res za srčno kap, potem je prav hitra zdravniška pomoč tista, ki lahko reši življenje in tudi hujše posledice po preživetem infarktu.

Avtor: Profimedia

TRDITEV ŠT. 4: Po infarktu je življenje bolnika za vedno spremenjeno

DRŽI IN NE DRŽI.

Oseba, ki doživi infarkt in je dobila pravočasno zdravniško oskrbo, lahko kasneje, ko je obdobje okrevanja mimo in ko zdravniki ocenijo, da je čas za to, začnejo vračati v normalno življenje. Če je bolnik že prej živel kolikor toliko zdravo življenje, potem sprememba po infarktu ne bo tako zelo huda. Če pa se je pogosto predajal slabim razvadam, se bo seveda njegovo življenje bolj drastično spremenilo.

Po srčni kapi je namreč nadvse pomembno, da bolj kot kadarkoli prej oseba živi zdravo in skrbi za svoje srce. To pomeni, da mora opustiti vse slabe navade, ki sodijo med dejavnike tveganja, to so: kajenje, prekomerno uživanje alkohola, izpostavljanje hudemu stresu. Skrbeti mora za redno telesno aktivnost – o tem, katera je primerna, kako intenzivna naj bo in kako pogosto se jo izvaja, se bolnik posvetuje z zdravnikom. Nadvse pomembna je tudi zdrava prehrana, ki ne vsebuje slabih maščob, preveč soli in sladkorja. Prekomerna telesna teža in prevelike količine slabih maščob v krvi, ki se začnejo nalagati na stene žil, so namreč velik dejavnik tveganja za srčni infarkt.

Avtor: Profimedia

TRDITEV ŠT. 5: Bolje je imeti nižji krvni tlak kot povišanega

DRŽI.

Resda v splošnem drži, da je boljše imeti nižji kot povišan krvi tlak, saj povišan pritisk vodi v večje tveganje za pojav srčno-žilnih bolezni, medtem ko nižji pritisk, ki pomeni manjšo obremenitev srca in žil, celo ohranja srce zdravo. Gotovo ste že slišali koga reči: ”Imaš nizek pritisk? To pomeni, da boš imel dolgo življenje.”

Večina ljudi z nizkim krvnim tlakom tudi nima nikakršnih težav, živijo povsem nemoteno in so tega, da imajo malce nižje vrednosti krvnega tlaka, povsem vajeni. A nizek tlak je neproblematičen samo, če ne pade močno pod spodnje meje (če ni nižji od vrednosti 90/60) in če ne povzroča nevšečnosti – če torej govorimo o kronični hipotenziji brez simptomov. Če pa krvi tlak pada močno pod vrednost 90/60 in če se ob tem pojavljajo še simptomi, kot so vrtoglavica, omotičnost, slabost, zmedenost, celo večkratno izgubljanje zavesti, pa je treba obiskati zdravnika in se hipotenziji ter predvsem vzrokom zanjo bolj pozorno posvetiti.

O avtorju

E.D.

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
5,597
12.06.2021. ob 11:03
112
16.05.2020. ob 16:06
126
23.04.2021. ob 20:24
Preberi več

New Report

Close