V zadnjem desetletju število obolelih narašča – letno za približno 4,5 odstotka. To je na novinarski konferenci, dan pred evropskim dnevom boja proti melanomu, ki ga obeležujemo danes, 13. maja, povedala prof. dr. Vesna Zadnik, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana. Kljub naraščanju števila primerov se umrljivost ne povečuje, kar nakazuje na uspešnejše zgodnje odkrivanje in zdravljenje bolezni.
Pred 30 leti je bilo petletno preživetje bolnikov z melanomom približno 50-odstotno, danes pa presega 90 odstotkov. Medtem ko so pred leti za melanomom nekoliko pogosteje zbolevale ženske, danes enako pogosto zbolevajo tako moški kot ženske.
Dejavniki tveganja
Po besedah prof. dr. Janje Ocvirk, dr. med., specialistke internistične onkologije in strokovne direktorice Onkološkega inštituta Ljubljana, je najpomembnejši dejavnik tveganja izpostavljenost UV-žarkom – bodisi sončnim ali tistim v solarijih. Opozorila je, da so ljudje s svetlo poltjo bolj dovzetni za razvoj melanoma, tveganje pa narašča tudi z leti, saj so starejši posamezniki UV-žarkom izpostavljeni dlje časa. Nekateri primeri melanoma pa so tudi dedni.
“Najpomembnejša ostaja preventiva. Ključno je, da se izogibamo sončenju med 10. in 16. uro ter da se pred soncem zaščitimo z oblačili, pokrivali, sončnimi očali in zaščitnimi kremami,” je še poudarila.
Zdravljenje melanoma se je v zadnjih dveh desetletjih bistveno izboljšalo. Na področju kirurgije je pomemben napredek predstavljala uvedba biopsije varovalnih bezgavk, zdravljenje napredovale bolezni pa so preoblikovala nova tarčna zdravila in imunoterapija.
Pomen pravilnega samopregledovanja
Na pomen pravilnega samopregledovanja je opozorila tudi dr. Barbara Perić, dr. med., specialistka kirurgije z Onkološkega inštituta Ljubljana. Poudarila je, kako zelo pomembna sta ustrezno samopregledovanje in znanje o tem, katera znamenja zahtevajo obisk pri osebnem zdravniku ali dermatologu. Dodala je, da imajo pri ozaveščanju pomembno vlogo tudi društva bolnikov, ki posredujejo kakovostne in preverjene informacije.
“Zelo pomembna pa je tudi kakovostna komunikacija z bolnikom,” je še dejala dr. Barbara Perić.
Tudi pri tem so ključna društva onkoloških bolnikov, kot je novo Nacionalno društvo za bolnike z melanomom. Pravi, da si na onkološkem inštitutu želijo z društvom sodelovati v projektu pridobivanja podatkov o kakovosti življenja bolnikov ter na področju kliničnih in predkliničnih raziskav.
Strokovne in kredibilne informacije
Pomembno vlogo društva pri ozaveščanju javnosti je izpostavil tudi Janez Sirše, predstavnik Nacionalnega društva za bolnike z melanomom. Prepričan je, da lahko društva uspešno nagovarjajo posameznike tudi prek družbenih omrežij, ob pomoči umetne inteligence in virtualne resničnosti. Poudaril je, da so strokovne in zanesljive informacije bistvenega pomena – in ravno te pogosto zagotavljajo prav društva, v sodelovanju s strokovnjaki.
