Spanje je kot zdravilo – v pravi meri nas obnavlja, a če ga je preveč, lahko postane škodljivo. Tako vsaj opozarjajo nove raziskave, ki so razkrile, da dolgotrajno spanje lahko poveča tveganje za demenco za kar 64 odstotkov.
Raziskava Zdravstvenega znanstvenega centra Univerze v Teksasu, objavljeni v reviji Alzheimer’s & Dementia: The Journal of the Alzheimer’s Association in povzeti v prispevku na portalu Mail Online, je prva, ki je natančno izmerila vpliv spanja na kognitivne sposobnosti in hitrost staranja možganov. Rezultati so presenetili tudi strokovnjake: znanstveniki menijo, da bi lahko bilo preveč spanja zgodnji znak ali celo povzročitelj upada spomina in miselnih sposobnosti.
Koliko ur spanja res potrebujete – in kdaj postane tvegano?
Po podatkih National Sleep Foundation odrasli, stari med 18 in 64 let, za ohranjanje zdravja običajno potrebujejo 7 do 9 ur spanja na noč, starejši od 65 let pa nekoliko manj – 7 do 8 ur. Kadar spite manj kot 6 ur ali več kot 9, se povečajo tveganja za različne zdravstvene težave, vključno s kognitivnimi motnjami. Najpomembnejše ugotovitve študije Zdravstvenega znanstvenega centra Univerze v Teksasu kažejo, da:
- osebe, ki so redno spale 9 ur ali več, so v povprečju kazale znake možganskega staranja, primerljivega s +6,5 leti,
- dosegale so slabše rezultate na testih spomina, prostorske orientacije, verbalnega sklepanja in reakcijskega časa,
- negativni učinki so bili še izrazitejši pri osebah z depresivnimi simptomi, vendar so tudi brez depresije pokazali pomemben kognitivni upad.
“Motnje v dolžini in vzorcih spanja prispevajo k večjemu tveganju za kognitivne motnje in Alzheimerjevo bolezen,” je pojasnil prof. Matthew P. Young, soavtor raziskave.
Zakaj je predolg spanec lahko škodljiv?
Prekomerno spanje lahko škoduje telesu na več načinov. Najprej zmoti naravni cirkadiani ritem – notranjo biološko uro, ki uravnava sproščanje hormonov, delovanje imunskega sistema in procese obnove možganov. Ko ta ritem razpade, se poruši občutljivo ravnovesje, ki je ključno za optimalno delovanje telesa in možganov.
Poleg tega znanstveniki opozarjajo, da je pretirano spanje morda zgodnji znak demence ali drugih nevroloških motenj – to pomeni, da se v možganih že dogajajo spremembe, ki povečujejo potrebo po spanju. Pogosto pa se dolgotrajno spanje pojavlja skupaj z depresijo, ki dodatno oslabi spomin, koncentracijo in druge kognitivne sposobnosti ter ustvari nevaren začaran krog.
5 korakov do zdravega spanca (in bolj jasnega spomina)
Strokovnjaki svetujejo preproste, a ključne korake:
- Vzdržujte reden spalni ritem (vstajanje in spanje ob isti uri)
- Izogibajte se spanju čez dan, razen krajšega popoldanskega počitka
- Omejite uporabo ekranov pred spanjem
- Gibajte se dnevno, vsaj 30 minut
- Če ste utrujeni kljub dolgim nočem – posvet z zdravnikom ni odveč
Preveč spanja ni vedno razkošje – lahko je opozorilo. Če redno spite več kot devet ur in opažate slabši spomin, zmedenost ali utrujenost, je čas za razmislek. Vaši možgani vam z razlogom pošiljajo signale.
Če opažate dolgotrajno utrujenost ali pozabljivost, se pogovorite s strokovnjakom. Zdrav spanec ni le razvada – je temelj vaše možganske vitalnosti.
VIRI
- Mail Online (17. maj 2025). Too much sleep could raise risk of dementia, study finds. Dostopno na: https://www.dailymail.co.uk/health/article-14719307/Too-sleep-dementia-risk.html
- Young, V. M., Bernal, R., Baril, A.-A., Zeynoun, J., Wiedner, C., Gaona, C., Beiser, A., Teixeira, A. L., Salardini, A., Pase, M. P., Himali, J. J., & Seshadri, S. (2025). Long sleep duration, cognitive performance, and the moderating role of depression: A cross-sectional analysis in the Framingham Heart Study. Alzheimer’s & Dementia. https://doi.org/10.1002/alz.70160
