Moški, žrtve družinskega nasilja, se soočajo s posmehom

žalosten moški
Foto: Profimedia

Pred skoraj 16 leti je na forumu Med.Over.Net moški opisal svojo izkušnjo z nasiljem v družini. Njegova zgodba, čeprav stara, še vedno buri duhove in odpira pomembna vprašanja o nasilju v družini.

Ena izmed ključnih tematik, ki še vedno vzbujajo burne razprave in potrebujejo poglobljeno družbeno refleksijo, je nasilje nad moškimi v domačem okolju. Zapis uporabnika spletnega foruma, ki je svoje izkušnje delil že pred več kot petnajstimi leti, priča o trpljenju in obupu, ki jih lahko doživlja moški, ki se sooča z nasiljem s strani partnerke. Kljub preteku let zapis še vedno odmeva in privablja nove odzive, kar kaže na nujnost obravnave te problematike. Uporabnik foruma, imenovan Dostmam, je opisal, kako ga je žena že več let tepla in mu grozila. Po rojstvu drugega sina se je njeno vedenje še poslabšalo. Postala je jezna in nestabilna, pogosto ga je zmerjala in udarila. Čeprav se je Dostmam trudil rešiti situacijo, je žena zavrnila terapijo in se ni želela spremeniti.

Njegova zgodba je na voljo na forumu Duševno zdravje in odnosi – preberete jo lahko TUKAJ.

Nasilje je resen problem

Zgodba Dostmama ni osamljena. Nasilje nad moškimi je resen problem, ki pa ostaja v veliki meri prezrt. Družba pogosto pričakuje, da so moški močni in neomajni, zato se jim težko pritožijo nad nasiljem, ki ga doživljajo. Zaradi tega so žrtve nasilja pogosto osamljene in brez pomoči.

Nasilje v družini pogosto povezujemo z moškimi kot storilci in ženskami ali otroki kot žrtvami. Vendar pa raziskave in poročila kažejo, da so moški lahko tudi žrtve nasilja s strani svojih partnerk. Društvo za nenasilno komunikacijo na svoji spletni strani poudarja, da čeprav je večina nasilja v partnerskih odnosih sicer povzročena s strani moških, obstaja tudi znaten delež nasilja, ki ga izvajajo ženske.

Nasilje v družini je kompleksen in občutljiv problem, ki ne pozna spolnih meja. Zgodba iz foruma in podatki različnih organizacij nas opominjajo, da je razumevanje različnih oblik in dinamik nasilja ključno za razvoj učinkovitih strategij za njegovo preprečevanje in obravnavanje.

Priznavanje in podpora žrtvam nasilja, ne glede na njihov spol, je temeljni korak k izgradnji bolj empatične in varne družbe.

Psihološke posledice in družbena stigmatizacija

Ste se za branje članka odločili iz radovednosti, želje po razumevanju, ali pa vas je k temu vodila mešanica nejeverice in začudenja? Moški, ki so žrtve nasilja, se pogosto soočajo z družbeno stigmatizacijo in občutkom sramu, ki jim preprečuje, da bi o svojih izkušnjah spregovorili. To je še posebej izrazito v družbah, kjer prevladujejo tradicionalna prepričanja o moškosti in vlogah spolov. Raziskave kažejo, da moški zaradi teh družbenih pričakovanj nasilje pogosto dojemajo kot zasebno zadevo in ne kot kaznivo dejanje.

“Nasilje nad moškimi je še vedno tabu tema. Povezano je s predsodki, da morajo moški biti močni, ne smejo pokazati šibkosti in ne smejo jokati. Moškega, ki je žrtev nasilja, družba dodatno stigmatizira. Tako, kot vsaka žrtev, človek potem nima moči, da bi se izpostavil in poiskal pomoč. Že pred dvajsetimi leti smo se v okviru skupin za pomoč žrtvam nasilja pogovarjali o tem in na dan so prišle tudi pobude, da bi potrebovali podobno ustanovo, kot so materinski domovi in varne hiše za ženske. Zakaj jih še nimamo? Verjetno zato, ker se še ni našel moški, ki bi se bil pripravljen izpostaviti za zaščititi interese svojih sotrpinov. To je izjemno težka naloga in nekdo bo moral biti prvi. Ostali bodo sledili,” komentira problematiko nasilja nad moškimi Andreja Verovšek, nekdanja strokovna sodelavka v programu materinski dom in članica skupine za nasilje nad ženskami pri Socialni zbornici Sloveniji.

moški, ženska, žalost
OpenAI’s DALL-E

V iskanju fotografij, ki bi upodabljale družinsko nasilje z obrnjenimi vlogami, sem se soočila z izzivom pomanjkanja ustreznih materialov. Klasični prizori prikazujejo predvsem moške kot povzročitelje družinskega nasilja.

Kaj pravijo statistike?

Statistike v Sloveniji kažejo, da je nasilje v družinskem in partnerskem okolju resen problem, pri čemer se nasilje nad moškimi ne pojavlja tako pogosto kot nad ženskami, a vseeno predstavlja pomembno družbeno vprašanje.

  • V raziskavi, ki je bila izvedena v letu 2020, je bilo ugotovljeno, da so ženske trikrat pogosteje žrtve nasilja v partnerskem odnosu kot moški. Nasilje v družini je doživelo 14,9 % žensk in 5,4 % moških, starih od 18 do 74 let. Približno tretjina žensk (28 %) in petina moških (20 %) s (sedanjim ali nekdanjim) partnerjem je bila kadar koli žrtev vsaj ene vrste nasilja svojega partnerja oz. partnerice​ (StatSlovenia)​.
  • Nasilje, ki ga doživljajo moški, je pogosto manj vidno, a ni nič manj resno. Fizično nasilje v nepartnerskem odnosu nekoliko pogosteje doživijo moški kot ženske. Več kot 60 % žrtev je spregovorilo o svojih nasilnih izkušnjah, a večinoma niso prijavile nasilja, le nekaj izmed njih se je obrnilo na policijo ali druge institucije​ (StatSlovenia)​.
  • Širše gledano, v Evropski uniji vsaka tretja ženska, starejša od 15 let, doživela fizično in/ali spolno nasilje, kar priča o razširjenosti problema nasilja nad ženskami v celotni EU​ (Društvo DNK)​.
  • Vsaka tretja ženska je bila žrtev psihološke zlorabe s strani partnerja, pri čemer obseg in resnost nasilja pogosto presegata fizično nasilje​ (Društvo DNK)​.

Ti podatki kažejo, da je problematika nasilja v družini in partnerskih odnosih v Sloveniji prisotna tako pri moških kot pri ženskah, čeprav se oblike in pogostost nasilja lahko razlikujejo glede na spol. Vendar pa je pomembno, da se vsi primeri nasilja jemljejo resno in da se žrtvam nudi potrebna podpora in pomoč.

Ste v stiski zaradi težav v odnosih? Obiščite foruma, Ljubezenski nasveti, partnerska intima in nezvestoba ali Partnerska in družinska posvetovalnica, kjer odgovarjata strokovnjaka za partnerske odnose.

Kaj storiti v primeru nasilja?

Nasilje je vedno nesprejemljivo, in če ste žrtev nasilja (velja za vse), je ključno, da ukrepate in poiščete pomoč. Na Direktoratu za družino, Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, svetujejo naslednje korake v primeru nasilja:

  • Umaknite se iz nevarnosti – Če je mogoče, zapustite stanovanje in pokličite policijo! Če to ni možno, se zaklenite v sobo in pokličite policijo!
  • Zaščitite se pred poškodbami – Ob udarcih ali brcah se postavite v položaj, ki vam bo povzročil najmanj škode (zvijte se v klobčič, glavo si zaščitite z rokami). Glasno kličite na pomoč.
  • Komunicirajte – S sosedi ali prijatelji se dogovorite, naj pokliče policijo, če sliši, da se v vašem stanovanju dogaja nasilje!
  • Imejte pripravljene nujne stvari – Za nenaden odhod od doma imejte pripravljene najnujnejše stvari za vas in vaše otroke, predvsem denar, osebne dokumente, zdravila, rezervne ključe avtomobila in podobno!
  • Prijavite nasilje – To lahko storite ustno ali pisno na policiji (če ste ogroženi) ali na centru za socialno delo. Pomembno je, da pridobite kopijo zapisnika vaše izjave in podatke o osebi, ki bo vodila vaš primer.
  • Pripravite varnostni načrt – Možno je, da se bo nasilje stopnjevalo, ko se boste odločili prekiniti odnos s partnerjem. Priporočljivo je, da s pomočjo ustrezno usposobljene osebe pripravite varnostni načrt.

Alternativno reševanje sporov, kot je na primer mediacija, v primerih nasilja ni primerno. Pomembno je, da poiščete pomoč in se zaščitite. Če potrebujete podporo ali pomoč, ne oklevajte in se obrnite na ustrezne ustanove.

Prispevki, ki obravnavajo temo nasilja:

Kaj se dogaja v družini (Začne se z zmerjanjem, konča lahko z ubojem)
Mama, a ne vidiš, da to ni dobro za nas
Pomaga drugim, kdo pomaga njej?

Kam po pomoč?

  • DOS, Društvo očetov Slovenije, telefon za očete v stiski 041 602 506, vsak torek in četrtek od 16h do 19h, Prisotni so tudi na družbenih omrežjih Ig: ocetje.si, Fb: Gibanje za očetovske pravice in X: @ocetje_si
  • DNK Društvo za nenasilno komunikacijo: https://www.drustvo-dnk.si/
  • SOS telefon za žrtve nasilja: 080 1155 Namenjen je vsem, ki potrebujejo pomoč, podporo, informacije o katerikoli vrsti in obliki nasilja, oblikah pomoči, pravicah in dolžnostih institucij. Dosegljivi so 24 ur na dan vse dni v letu.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike: Na brezplačni telefonski številki 116 111 lahko svetovalcem zaupajo svoje težave, ali jih prosijo za nasvet in dodatne informacije. Anonimnost in zaupnost pogovora in klicateljev sta zagotovljeni.

Uporabne povezave:

Avtor
Piše

M. Ć.

Napredne oblike zdravljenja, preventiva, celostni pristop k zdravju in osebna odgovornost vsakega posameznika v skrbi za svoje zdravje so teme, ki me že od nekdaj zanimajo. Moje izkušnje segajo od dela v spletnih do tiskanih medijev, od razvoja veščin v odnosih z javnostmi do iskanja poslanstva v ustvarjanju vsebin s področja zdravja. Če imate kakršen koli komentar na članek ali vprašanja, mi pišite na [email protected].
Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
808
13.05.2024 ob 12:43
1,059
04.03.2024 ob 11:32
360
23.05.2024 ob 20:50
784
22.05.2024 ob 20:02
1,188
04.01.2023 ob 19:09
Preberi več

Več novic

New Report

Close