Nova znanstvena raziskava razkriva, kateri del možganov je ključen za reševanje problemov – in zakaj prav ta regija igra osrednjo vlogo, kadar moramo hitro razmišljati in se znajti. Denimo, če bi se znašli na neznani cesti s počeno pnevmatiko, brez signala na telefonu, v vsakdanjih situacijah, ki zahtevajo hitre in premišljene odločitve – ali pa pri reševanju navidez preprostih miselnih izzivov, kot je vprašanje: kdo je pametnejši, Iva ali Diana?
Pomembna spoznanja o delovanju možganov
Raziskava, ki jo je vodila ekipa strokovnjakov z Inštituta za nevrologijo UCL Queen Square in Oddelka za nevropsihologijo pri Nacionalni bolnišnici za nevrologijo in nevrokirurgijo v Londonu (ena od bolnišnic v sklopu University College London Hospitals NHS Foundation Trust, je osvetlila, kateri deli možganov so ključni za logično mišljenje in reševanje problemov. Študija, ki je bila nedavno objavljena v prestižni znanstveni reviji Brain, prinaša pomembna nova spoznanja o tem, kako naši možgani delujejo, ko se soočimo z novimi izzivi. Študija je bila nedavno objavljena v prestižni reviji Brain in prinaša pomembna spoznanja o delovanju naših možganov pri reševanju novih izzivov.
Znanstveniki so s posebno metodo proučili možgane številnih bolnikov in njihove sposobnosti reševanja miselnih problemov. Ta pristop povezuje specifične možganske poškodbe z izgubo določenih kognitivnih funkcij in velja za najzanesljivejši način ugotavljanja, kateri deli možganov so ključni za posamezne miselne sposobnosti. Ker takšne raziskave zahtevajo veliko bolnikov z natančno določenimi poškodbami, so redke. Prav zato je najnovejša študija izjemna – vključila je obsežen vzorec bolnikov in z inovativnimi preizkusi razkrila skrivnosti reševanja novih problemov.
Zemljevid možganov 247 bolnikov
V raziskavi so znanstveniki analizirali možgane 247 bolnikov z žariščnimi poškodbami, ki so nastale zaradi možganske kapi ali tumorjev. Pri vseh bolnikih so bile poškodbe omejene na eno stran možganov – bodisi v čelnem (frontalnem) režnju ali v zadnjih (posteriornih) predelih možganov. Za primerjavo so vključili tudi kontrolno skupino 81 zdravih udeležencev. Takšen obsežen vzorec je omogočil natančno primerjavo med poškodbami različnih možganskih regij in njihovim vplivom na sposobnost logičnega sklepanja.
Za oceno reševanja novih problemov so pri udeležencih testirali tekočo inteligenco. Čeprav se za merjenje te sposobnosti tradicionalno uporablja Ravenov test progresivnih matric (znan preizkus, kjer morajo udeleženci ugotoviti, kateri lik logično dopolnjuje zaporedje vzorcev), ki ocenjuje prepoznavanje vizualnih vzorcev, so raziskovalci v tej študiji razvili dva nova testa za bolj natančno oceno sposobnosti sklepanja, s katerima so bolje ovrednotili kognitivne procese v realnem času.
Dva nova testa sklepanja
Razvili so dva inovativna testa, s katerima so preiskovali verbalno in neverbalno sklepanje pri udeležencih:
- Test verbalnega analognega sklepanja: Gre za miselne uganke z besedami, pri katerih morajo udeleženci odkrivati odnose med pojmi in iz tega sklepati rešitve. Primer takšnega vprašanja je: “Če je Sara pametnejša od Diane in je Sara pametnejša od Ive, ali je Diana pametnejša od Ive?” Pri tovrstni nalogi je torej treba iz dveh znanih razmerij (“Sara je pametnejša od X”) pravilno sklepati tretje razmerje.
- Test deduktivnega sklepanja: Ta preizkus poteka v slikovni oziroma številčni obliki, kjer morajo udeleženci na podlagi nizov podob ugotoviti logični vzorec. Eden od primerov vprašanj se glasi: “Kateremu nizu števil je zaporedje 1, 2, 3 najbolj podobno – 5, 6, 7 ali 6, 5, 7?”. Udeleženec mora torej ugotoviti, kateri izmed ponujenih nizov sledi enakemu logičnemu zaporedju kot niz 1-2-3 (v tem primeru je pravilen odgovor 5-6-7, saj so števila urejena naraščajoče).
Nova testa sta ciljno oblikovana za zaznavanje subtilnih težav v logičnem sklepanju in sposobnosti iskanja vzorcev, ki jih klasični testi morda spregledajo. Z njihovo pomočjo so raziskovalci želeli natančneje določiti, katere možganske strukture so nujne za uspešno reševanje takih nalog.
Desni čelni reženj kot ključni center inteligence
Analiza rezultatov je pokazala, da bolniki s poškodbo desnega čelnega režnja dosegajo bistveno slabše rezultate na testih reševanja problemov – delali so 15 % več napak kot ostali udeleženci. Vodilni avtor študije, dr. Joseph Mole, je pojasnil, da njihova raziskava razkriva, kako desni frontalni predel možganov omogoča reševanje novih izzivov.
Nevropsihologinja prof. Lisa Cipolotti je dodala, da so s kombinacijo kognitivnega testiranja in naprednih slikovnih tehnik odkrili tesno povezavo med omrežjem v desnem čelnem režnju, ki sodeluje pri sklepanju, in omrežjem, ključnim za tekočo inteligenco. “To nakazuje, da ena sama možganska regija igra ključno vlogo pri obeh procesih,” je poudarila. Desni čelni reženj torej predstavlja osrednje stičišče za višje miselne procese, povezane tako z logičnim sklepanjem kot s splošno inteligentnostjo.
Napredek za boljše razumevanje in zgodnje odkrivanje težav
Rezultati raziskave niso pomembni le za znanstvenike, ampak lahko koristijo tudi bolnikom. Nova testa, ki so ju razvili raziskovalci, bi v prihodnosti lahko pomagala zgodaj prepoznati težave z mišljenjem, ki bi sicer ostale spregledane. Če zdravnik posumi, da ima bolnik zaradi poškodbe možganov težave z razumevanjem ali reševanjem novih izzivov, lahko s tema testoma potrdi sum in oceni resnost težave. To omogoča, da bolnik pravočasno prejme ustrezne kognitivne vaje ali terapijo, še preden se težave poslabšajo.
Raziskovalci upajo, da bodo po nadaljnjem preverjanju natančnosti testi vključeni v redno klinično prakso. V Veliki Britaniji jih želijo vključiti v sistem javnega zdravstva (NHS), saj trenutno primanjkuje natančnih preizkusov za ocenjevanje delovanja desnega čelnega režnja možganov.Ta raziskava tako prinaša upanje, da bomo v prihodnje bolje razumeli, kako delujejo naši možgani, in da bomo znali hitreje prepoznati ter zdraviti kognitivne težave, s katerimi se soočajo številni ljudje.
VIR
- University College London. Mapping study pinpoints key brain regions for reasoning skills. Medical Xpress, 15. april 2025
