Hiter tempo življenja, stalna dosegljivost, poplava informacij in družbeni pritiski pogosto vodijo v skrbi, občutke preobremenjenosti in anksioznost, ki lahko močno znižajo kakovost posameznikovega življenja.
Po podatkih NIJZ se z anksioznimi motnjami vsaj enkrat v življenju sreča vsaka tretja oseba, zato so učinkovite tehnike za obvladovanje teh občutkov izjemno pomembne. Ena izmed njih je načrtovan čas za skrbi – vnaprej določen čas, ko se zavestno posvetimo svojim skrbem. Ste že slišali zanjo?
Anksizonost v številkah
Nedavna raziskava Talker Research, v kateri je sodelovalo 2000 Američanov različnih generacij, je razkrila, da kar 62 odstotkov pripadnikov generacije Z in milenijcev poroča o nenehni zaskrbljenosti, medtem ko je med starejšimi takih 38 odstotkov.
Skrbi udeležencem raziskave dnevno vzamejo povprečno dve uri in 18 minut, pri čemer jih občutki tesnobe najpogosteje preplavijo, ko so sami in pred spanjem.
Kaj nas najbolj skrbi?
Za več kot polovico sodelujočih v raziskavi je najpogostejši vir skrbi denar. Sledijo skrbi za družinske člane (42 odstotkov) ter občutki preobremenjenosti zaradi vsakodnevnih obveznosti. Velik delež anketirancev je poročalo tudi o tesnobi zaradi zdravstvenih težav (37 odstotkov), politične negotovosti (19 odstotkov) in težav s spanjem (22 odstotkov).
Kar 77 odstotkov staršev je zaskrbljenih glede sveta, v katerem bodo odraščali njihovi otroci, pri čemer 34 odstotkov kot eno največjih skrbi navaja podnebne spremembe.

Ko skrbi postanejo del dnevne rutine
Ena od učinkovitih metod za obvladovanje skrbi in anksioznosti je, da v svojo dnevno rutino načrtno vključite čas za skrbi (angl. scheduled worry time).
Kaj je to?
Na portalu Very Well Mind opisujejo tehniko, pri kateri si vsak dan vnaprej določimo čas za osredotočanje na naše skrbi.
Kako deluje?
- Vsak dan namenite 15-30 minut za skrbi.
- Ozavestite svoje skrbi in strahove. Če lahko, naredite načrt, kako ukrepati.
- Po tem času “odložite” skrbi in se osredotočite na druge naloge.
- Skrbi, ki se pojavijo tekom dneva, si zapišite in jih obravnavajte ob načrtovanem času.
Zakaj pomaga?
- Zmanjša stalno premlevanje in notranji nemir.
- Omogoča večjo osredotočenost na vsakodnevne naloge.
- Povečuje občutek nadzora nad mislimi.
- Blaži posledice stresa, kot so nespečnost in težave s kožo.
Raziskava kaže izrazito razliko med generacijami v obvladovanju anksioznosti: kar 10 odstotkov pripadnikov mlajših generacij vsakodnevno uporablja to strategijo, v primerjavi s komaj 3 odstotki pripadnikov starejših generacij.
Ta razlika kaže na premik v soočanju z duševnimi težavami. Mladi stres in anksioznost obravnavajo kot del življenja in so duševne stiske pripravljeni reševati z aktivnim, strukturiranim pristopom, medtem ko udeleženci starejših generacij pogosteje vztrajajo pri pasivnejših strategijah.
✻ Morda vas zanima: Premagajte stres – Preprosti triki za boljše počutje

Kdaj poiskati pomoč strokovnjaka?
Vsak človek se z anksioznostjo sooča drugače – nekaterim pomagajo dihalne vaje, drugim meditacija, tretjim gibanje, četrtim drugi bolj strukturirani pristopi. A če občutki tesnobe kljub tem tehnikam vztrajajo, se stopnjujejo, vas ovirajo pri vsakdanjih opravilih in vplivajo na odnose, je dobro, da poiščete pomoč strokovnjaka. Pomoč lahko poiščete pri osebnem zdravniku, terapevtu pa tudi anonimno na forumu Duševno zdravje in odnosi.
Seznam virov pomoči na področju duševnega zdravja po vsej Sloveniji lahko najdete tukaj.
Viri:
- Anksiozne motnje. NIJZ, dostopno na: https://nijz.si/wp-content/uploads/2022/07/brosura_anksiozne_motnje_2016.pdf. Zadnji dostop: maj 2025.
- Average American Spends 138 Minutes Mired in Worrisome Thoughts Every Day. Study Finds, dostopno na: https://studyfinds.org/americans-worry-time-anxiety/. Zadnji dostop: maj 2025.
- Worry Time: The Benefits of Scheduling Time to Stress. Very Well Mind, dostopno na: https://www.verywellmind.com/worry-time-the-benefits-of-scheduling-time-to-stress-5267979. Zadnji dostop: maj 2025.