Znanstveniki so pri raziskovanju miši odkrili posebno možgansko vezje, ki razlikuje med neposrednim strahom in posrednim strahom, ki ga občutijo, ko opazujejo druge. Ugotovili so, da vsak od teh dveh strahov izvira iz drugega dela možganov.
Študija je pokazala, da desna stran možganskega debla (locus coeruleus – LC) aktivira specifično pot do sprednjega cingulatnega korteksa (ACC) med posrednim strahom, medtem ko leva stran obdeluje neposreden strah, to je strah.
Ste kdaj začutili mravljince ob pogledu na nekoga v stiski
Ta pojav, znan kot posredni strah, nam omogoča, da doživljamo strah zgolj z opazovanjem drugih tudi če sami nismo v neposredni nevarnosti. To lahko opišemo z izrekom “postaviti se v kožo drugega“. Včasih smo mislili v prenesenem pomenu besede, zdaj se kaže, da dobesedno v nevrološkem smislu. Naši možgani ob opazovanju nekoga, ki je v stiski, posredno procesirajo strah in to občutimo tudi sami, vendar očitno iz drugega dela možganov.
Medtem ko je funkcijska delitev možganov na levo in desno hemisfero dobro raziskana pri jezikovnem in gibalnem nadzoru, ta študija prvič dokazuje, da ima ključno vlogo tudi pri čustvenem procesiranju.
Posebno možgansko vezje ločuje neposreden in posreden strah
Raziskovalna ekipa pod vodstvom dr. Shin Hee-Supa iz Inštituta za temeljne znanosti (Institute for Basic Science (IBS) iz Koreje je odkrila pomembno možgansko vezje, ki razlikuje med neposrednim in posrednim strahom.
Doslej so raziskovalci večinoma preučevali, kako možgani obdelujejo strah in so bili pri tem osredotočeni predvsem na amigdalo in anteriorni cingulatni korteks. Čeprav je bil locus coeruleus (center za odziv na stres in paniko) že poznan kot pomemben center za odzive pri stresu in strahovih, je bilo doslej neznano, ali obdeluje neposreden in posreden strah enako ali ločeno.
Z uporabo naprednih nevroznanstvenih tehnik – optogenetike (svetloba za nadzor nevronov), fiber fotometrije (merjenje nevronske aktivnosti v realnem času) in virusnega sledenja (kartiranje možganskih povezav), so raziskovalci prepoznali specializirano nevronsko vezje, ki selektivno obdeluje posredni strah.
Pomen raziskave – uporaba v duševnem zdravju
Raziskava osvetljuje, kako možgani razlikujejo med “tvojim strahom” in “mojim strahom”, kar prinaša pomembne vpoglede v nevrobiološko osnovo empatije (sočutja) in socialnega učenja.
Nova spoznanja bodo lahko imela dolgoročne posledice za razumevanje in zdravljenje psihiatričnih motenj, povezanih s strahom in empatijo, kot so:
- Psihopatija (pomanjkanje empatije in sočutja),
- Antisocialna osebnostna motnja,
- Socialna anksioznost,
- Avtizem (motnje v socialni kogniciji),
- Motnje v regulaciji strahu in socialnega procesiranja.
Poleg tega študija prispeva k širšemu razumevanju možganske asimetrije – koncepta, da različne strani možganov obdelujejo različne funkcije.
Ekipa načrtuje v prihodnje preučiti, ali podobna vezja obstajajo tudi v človeških možganih. Če jih bodo odkrili, bi to lahko olajšalo prehod od živalskih modelov do kliničnih aplikacij, kar bi vodilo do novih načinov zdravljenja motenj, povezanih s strahom in empatijo.
Vir:
»The lateralized LC-NAergic system distinguishes vicarious versus direct fear in mice« avtorjev SHIN Hee-sup et al. Nature Communications
vir: https://neurosciencenews.com/brain-empathy-fear-29531/
