Kako dobro zares poznate svoj imunski sistem?

Avtor: Profimedia

Staranju ne moremo ubežati, niti ga ne moremo upočasniti. Hočeš-nočeš ne vpliva zgolj na videz kože, pač pa tudi na imunski sistem. Temelji imunskega sistema se navadno oblikujejo že v otroštvu, zato je toliko pomembnejše, da zanj poskrbimo že takrat.

Človeško telo je sestavljeno iz več kot 30 trilijonov celic. Najpomembnejše naloge opravljajo celice imunskega sistema, ki nas ščitijo pred smrtonosnimi virusi in bakterijami. Imunski sistem v grobem delimo na dva dela. Eden je prirojen, drugi pridobljen. Prvi predstavlja prvotno obrambo telesa že takoj po rojstvu, čez čas pa se zgradi tudi lastna, pridobljena imunost. Slednja se gradi tako, da odgovarja na napade tujkov in vsiljivcev, ki jih srečamo v okolju. Človeško telo čez leta gradi imunski spomin. Ta je za preživetje ključnega pomena, saj omogoča, da je ob ponovnem snidenju s tujkom odziv hitrejši in močnejši. Nemalokrat se imunski sistem tudi poruši.

Avtor: Profimedia

Zakaj se imunski sistem poruši?

Na to, da naš imunski sistem oslabi, vplivajo mnogi dejavniki. Mednje sodijo debelost, stres, alkohol in kajenje, hudi telesni napori, uživanje nezdrave hrane in podobno. Seveda je naša odpornost močno načeta tudi po premagovanju kakšne težje okužbe, po poškodbi, operaciji. Še posebej otroci in mladostniki težje razberejo, kdaj je njihov imunski sistem oslabljen, kar hitro lahko privede do kolapsa – bolezni. Glavni kazalniki oslabljenega imunskega sistema so kronična utrujenost, nekoliko pogostejša vnetja, okužbe in driske. Tudi rane se celijo počasneje, prehladi in težave s prebavo pa hitro postanejo del vsakdana.

Nasveti za močan imunski sistem

Ker se prvi temelji imunskega sistema dokončno izoblikujejo v prvih 1000 dneh življenja, je priporočljivo, da nanj popazimo že v začetnih fazah. Ključno zaščito v zgodnjem otroštvu nudijo materina protitelesa, ki jih otrok prejme med nosečnostjo in dojenjem. Nadaljnjim okužbam se resda ne moremo v celoti izogniti, a z določenimi ukrepi tveganja lahko zmanjšamo. Vloga staršev je za zdravje otrok ključnega pomena. Navade, pridobljene v otroštvu, navadno prenesemo v odraslo obdobje. Prav zato je toliko pomembnejše, da starši otrokom dovolj zgodaj predstavimo zdrav življenjski slog.

Avtor: Profimedia

K bolj močnemu imunskemu sistemu vam lahko med drugim pomagajo naslednji nasveti:

Smeh je pol zdravja

Zaradi hitrega tempa življenja hitro stres lahko postane naš zvesti spremljevalec. Ne boste verjeli, a nismo le odrasli tisti, ki smo stalno anksiozni. Tudi naši najmlajši so lahko v stresu, pri čemer se poviša raven stresnega hormona kortizola, kar pa negativno vpliva na razvoj otroškega telesa. Pomemben korak do zdravega življenjskega sloga je pogovor. Vprašajte otroka, kako je bilo v šoli ali vrtcu, kaj bi rad počel ali kaj ga teži. Obstaja velika verjetnost, da boste že s pogovorom razrešili stisko in preprečili padec odpornosti.

Rek »smeh je pol zdravja« ni izvit iz trte. Znanstvene raziskave so pokazale, da smeh krepi imunski sistem in odganja bolezni. Ali ste vedeli, da minuta jeze imunski sistem oslabi za kar pet ur?

Avtor: Profimedia
Eno jabolko na dan, odžene zdravnika stran

Da bi zdravje ohranili v najboljši kondiciji, moramo skrbno pregledati naše prehranske navade. Podhranjenost je v državah v razvoju eden glavnih krivcev za nepravilno delovanje imunskega sistema. Največ, kar lahko naredimo za optimalno obrambo telesa je, da si vzamemo čas za pripravo raznolikih in pestrih obrokov. Ti naj bodo polni sadja in zelenjave, polnozrnatih žit, stročnic in oreškov. Nikakor ne smemo pozabiti tudi na hidracijo telesa. Voda pomaga pri postopku čiščenja telesa, s čimer posledično razbremenimo imunski sistem in mu tako omogočimo dovolj energije za obrambo telesa.

Nekatera živila imajo še posebno ugoden vpliv na delovanje imunskega sistema. Če menite, da je vaša odpornost nekoliko slabša, v jedilnik vključite naslednje sestavine:

  • čebulo,
  • ingver,
  • česen,
  • korenje,
  • sladek krompir,
  • melone in
  • listnato zelenjavo.
Avtor: Profimedia
Več spanja, boljša odpornost

Stari Rimljani so nekoč zapisali:

Spanja zadosti imata pet ur tako starec kot mladec.

Kupec na dan po šest, po sedem naj spi plemenitnik.

Osem ur prisojamo lenuhom, ki nimajo dela.

Koliko ur na dan naj bi torej spali? Po priporočilu Svetovne zveze za spanje naj bi odrasel človek spal od 7 do 9 ur, otroci in mladostniki vsaj 9. Novorojenčki naj bi spali od 14 do 17 ur. Ali ste vedeli, da povprečen človek pod odejo preživi približno tretjino svojega življenja? Za zdrav imunski sistem ni pomembna zgolj količina spanca, pač pa tudi njegova kvaliteta. Kakovostno spanje je osnova za dober imunski sistem, saj le tako lahko poskrbimo za ustrezno psihofizično regeneracijo telesa. Kakšne so posledice pomanjkanja spanja?

  • padec imunskega sistema za kar 50 %,
  • pomanjkanje koncentracije,
  • nezdrava prehrana, ki vodi v debelost,
  • razdraženost, anksioznost.

Pomanjkanje spanja lahko vodi do resnejših bolezni, kot so kronična utrujenost, srčno-žilna obolenja, diabetes in psihosomatske motnje. Zato poskrbite tudi za urejene spalne navade.

O avtorju

E.D.

New Report

Close