Kaj so najpogostejša vprašanja o vnosu železa?

Uredništvo, 30. april 2021.
Slabokrvnost in mensko železo FerroBio

Kakšni so znaki slabokrvnosti in kakšen je pomen preventive, so se uporabniki foruma Starševski čvek pogovarjali s prof. dr. Natašo Tul Mandić, dr. med., priljubljeno slovensko ginekologinjo in porodničarko iz Bolnišnice za ženske bolezni in porodništvo Postojna, ki se že 25 let intenzivno ukvarja z nosečnicami in zdravjem žensk. Pogovor z gostjo Javne tribune je potekal v torek, 13. 4. 2021 ob 11. uri.

Slabokrvnost (anemija) je pomembna zdravstven težava, ki se pojavlja v vseh življenjskih obdobjih in lahko nastopi kot samostojna bolezen ali kot spremljevalka kroničnih bolezni. Pogost vzrok za njen nastanek je pomanjkanje železa v krvi, ki v dobršni meri vpliva na slabšanje kakovosti našega življenja. Tovrstne spremembe še posebej čutijo nosečnice in pa ženske v menopavzi.

Poleg nosečnic, se s pomanjkanjem železa pogosto srečujejo osebe, ki imajo zaradi posebnih okoliščin (bolezen, ekstremni napori…) povečane potrebe po železu in pa tisti, ki ga zaradi življenjskega stila ne dobijo dovolj ali ne hranijo v zadostni količini.

Razlogi za pomanjkanje železa v krvi so različni, prav tako kot načini, s katerimi si lahko vsebnost železa tudi povečamo.

V izogib morebitnim kasnejšim težavam smo organizirali javno tribuno, da kateri so se uporabniki foruma Starševski čvek lahko pogovarjali s prof. dr. Natašo Tul Mandić, dr. med., priljubljeno slovensko ginekologinjo in porodničarko iz Bolnišnice za ženske bolezni in porodništvo Postojna, ki se že 25 let intenzivno ukvarja z nosečnicami in zdravjem žensk. Pogovor z gostjo Javne tribune je potekal v torek, 13. 4. 2021 ob 11. uri.

Kako vemo, da nam primanjkuje in kdaj nam lahko primanjkuje železa?

V: Kaj pomeni slabokrvnost in kakšni so znaki, da našemu organizmu primanjkuje železa?

Slabokrvnost oziroma anemija je stanje zmanjšane mase eritrocitov v krvnem obtoku. O tovrstnem stanju govorimo takrat, ko je koncentracija hemoglobina (Hb) v krvi pri ženskah pod 120 g/l, pri moških pa pod 140 g/l. Nižje vrednosti imajo nosečnice, kjer je spodnja meja 110 g/l, v drugem trimesečju celo 105 g/l.

Znaki slabokrvnosti so pretirana utrujenost, pomanjkanje volje in energije. Bledica, razdražljivost, bledica kože in sluznic. Glavoboli, vrtoglavice, šumenje v ušesih, zaspanost, splošna šibkost in težave s koncentracijo. Slabokrvnost vpliva tudi na poslabšanje kroničnih bolezni in predstavlja povečano tveganje za srčno-žilne zaplete in za nastanek demence. Za zaplete v nosečnosti, težave na delovnem mestu in v osebnem življenju…

Ob pomanjkanju železa se razvije t.i. sideropenčna anemija, katere značilnost so majhne rdeče krvničke. Ob dodajanju železa se velikost krvničk uredi. Majhne krvničke pomenijo slabšo kapaciteto krvi za prenos kisika. Pogosto jih je tudi malo.

V: Včasih je resnično težko ugotoviti, kdaj so težave zgolj prehodne narave in so lahko tudi psihosomatskega izvora in kdaj se vzrok skriva povsem drugje. V dejanskem primanjkljaju, ki ga čuti naše telo. Kako vemo, ali sta občutek splošne utrujenosti in pa bledica posledica slabokrvnosti? Ali je slabokrvnost povezana s pomanjkanjem železa ali je lahko razlog tudi drugje? V času epidemije je obisk zdravnika precejšen zalogaj, ali bi morebiti lahko celo sami preverili kakšne so naše vrednosti železa?

Vzrokov za slabokrvnost je sicer zelo veliko, a pomanjkanje železa je daleč najbolj pogost. Med vzroki so še npr. močne menstruacije, bolezni prebavil, ledvic.

Če želimo zdraviti anemijo, je pomembno najprej ugotoviti njen vzrok. Zakaj je do nje prišlo in kako jo odpraviti.

Če je vzrok slabokrvnosti neustrezen vnos železa, je potrebno izboljšati prehrano, zagotoviti boljšo absorpcijo. Lahko si pomagamo s prehrambnimi dopolnili ali zdravili.

Slabokrvnost se ugotovi le na osnovi laboratorijskih izvidov. V kolikor je dostop do zdravnika otežen ali oseba ne želi opraviti posveta pri osebnem zdravniku, se lahko obrne v samoplačniški laboratorij. Le teh je v Sloveniji veliko.

Lahko se poizkusi z jemanjem preparatov železa, ki so dostopni brez recepta in se na tovrsten način preveri, ali se počutje izboljša. Vsekakor je potrebno z jemanjem vztrajati nekaj časa, da se bo pokazal učinek na počutju.

V: Pomanjkanje železa lahko povzroča številne težave. Kaj pa v nasprotnem primeru. V primeru, ko so vrednosti železa previsoke? Ali nam lahko presežek železa povzroča podobne simptome, kot so prisotni ob pomanjkanju?

Ne. Do presežka pride zelo težko.

V: Med menstruacijo se ženske lahko srečujejo s številnimi težavami. Ob močnih krvavitvah se lahko počutijo šibko, brez energije in moči. Občutijo lahko tudi mrazenje. Ali so tovrstne težave lahko povezane s pomanjkanjem železa? Je smiselno v času menstruacije, ob pojavu zgoraj naštetih občutij, jemati kakšna prehranska dopolnila, ki vsebujejo železo?

Jemanje prehranskih dopolnil samo v času menstruacije, ne pomaga. Preparate z železom je potrebno jemati dlje časa. Ob rednem jemanju je priporočljivo v času menstruacije spremljati dogajanje okoli počutja. Ali se je le to izboljšalo in preveriti tudi nivo hemoglobina v krvi.

Glede močnih menstruacij, pa se je vsekakor dobro posvetovati z ginekologom, da se poišče način, kako bi jih lahko uredili.

V: Kakšna je povezava med pomanjkanjem železa in pa nivojem hemoglobina? Ali je lahko vrednost hemoglobina normalna, čeprav je v organizmu prisotna nizka vrednost železa? Zakaj se vedno meri samo hemoglobin? Zakaj se vzporedno ne meri tudi železa?

Vrednosti železa v krvi zelo nihajo. Ob normalnih vrednostih hemoglobina je pomanjkanje železa zelo redko.

Za ugotovljene slabokrvnosti je povsem dovolj, če se določi zgolj hemoglobin v krvi. Določa se ga v primeru, če zdravnik naroči razširjene preiskave.

V: Referenčne vrednosti se glede na spol razlikujejo. Ženske imajo nižje referenčne vrednosti v primerjavi z moškimi, pa čeprav ženske rojevajo, mesečno krvavijo, rodijo in tudi dojijo. Za ženske so vrednosti 120g/l, medtem, ko je meja za moške postavljena na 130g/l. Čemu tovrstna razlika?

Vrednosti so določene na podlagi meritev opravljenih pri zdravih ljudeh. Žensko telo ni enako moškemu telesu.

V: Kakšna je razlika med navadnim in hemskim železom?

Železo se nahaja v hrani in v našem telesu v dveh oblikah – elementarno, ki je vezano v obliki soli in hemsko, ki je vezano v hemski obroč – enako kot v hemoglobinu.

Ne-hemsko se nahaja v zelenjavi. Največ ga je v zeleni listnati zelenjavi (špinača, solata, radič,…), v stročnicah (fižol in grah, čičerika), oreščkih (mandeljni), suhem sadju (marelice, šipek, dateljni, rozine in smokve), rdeči pesi itn. Hemsko železo pa se nahaja v mesu (najbolj bogato je rdeče meso, sledi perutnina), ribah in pa morskih sadežih.

Absorpcija hemskega železa je v naših prebavilih veliko bolj učinkovita, zato železo najlažje dobimo s hrano živalskega izvora. Če le te ne uživamo, moramo zaužiti večjo količino rastlinske hrane, ki je bogata z železom.

V: Omenili ste železo Richter FerroBio. Je primerno tudi za otroke?

Da. Primerno je tudi za otroke po 14. letu starosti.

Kdaj dodajamo železo in zakaj?

V: Kdaj je priporočljivo pričeti z jemanjem prehranskih dopolnil?

Prehrambna dopolnila lahko brez tveganja jemljemo že ob sumu na anemijo oziroma ob daljši utrujenosti, slabem počutju. Najbolj učinkovita so prehrambna dopolnila s hemskim železom (Richter FerroBio – več na ferrobio.si).

V: Ljudje v primeru zdravstvenih težav iščemo pomoč skladno s tem, kar nam je blizu. So ljudje, ki raje posegajo po farmacevtskih preparatih in so ljudje, ki se raje zanesejo na darove narave ali na tako imenovane »domače zvarke«. Domači pripravki iz terana, rozin, suhih fig, z nekaj dodatki, skuhani kot marmelada, naj bi pomagali izboljšati slabokrvnost. Kakšno je vaše mnenje o tovrstnih domačih preparatih?

Prehrana je osnova za preprečevanje slabokrvnosti.

Domačih pripravkov je veliko in so zelo različni. Vsa zgoraj našteta živila res vsebujejo veliko železa, tako da bi znala tovrstna marmelada pomagati. Zagotovo pa ne bi škodila (razen, če se jo poje preveč na belem kruhu z maslom, potem bi znala rediti).

V: Ljudje imamo različne prehrambene navade. Kako naj se glede ohranjanja ali pa višanja ravni železa ravnajo osebe, ki jim je blizu vegetarijanski način prehranjevanja? Koliko železa bi morali dodajati? Kaj pa otroci? Če se npr. osredotočimo na otroke, mladoletne, različnih starostnih skupin. Od 1. pa vse tja do 9. leta starosti. Ko otroci meso sicer jedo, vendar ga nekako ne marajo, morda pojedo le malce piščanca. Kako pogosto in koliko, če sploh je priporočljivo, da se jim dodaja železa?

Tudi z vegetarijanskim načinom prehranjevanja in vegetarijansko hrano se lahko pridobi dovolj železa. Potrebna je le dodatna pazljivost pri izbiri hrane. Veliko vegetarijancev jemlje prehrambene dodatke z železom in vitamini, ker je pri njih resnično prisotno večje tveganje za pomanjkanje železa in nekaterih vitaminov.

Za otroke so na voljo sirupi z vitamini in železom. Na vsakem preparatu piše v kakšni količini naj bi ga zaužili. Posveti s pediatrom so vsekakor priporočljivi, saj le ti lahko ugotovijo, ali so otroci slabokrvni, ter koliko železa, če sploh, potrebujejo.

V: Kaj pa menite o preparatih za železo, ki jih lahko kupimo v lekarni? Se jih je smiselno posluževati » kar tako«, ves čas, ali je povsem dovolj, če skrbimo za uravnoteženo prehrano, s katero bi načeloma morali dobiti vase dovolj železa?

Seveda je prvi in najboljši ukrep zdrava prehrana in zdrav način življenja. Pripravki iz lekarne brez recepta so namenjeni tistim, ki imajo zaradi različnih situacij (npr ob močnih krvavitvah, nosečnosti, dojenju, intenzivnih naporih, pred operacijami…) povečane potrebe po železu ali prehrana ni ustrezna.

V: Zdravniki nas pogosto opozarjate, kako je preventiva mnogo boljša od kurative. Ali lahko dodajanje železa brez znakov slabokrvnosti in brez poznavanja vrednosti le tega v našem organizmu, na kakršenkoli način škodi našemu organizmu?

V kolikor jemljemo le prehrambene dodatke in smo sicer zdravi, ni škodljivo. Odvečno železo se izloči s prebavili.

Če občutimo znake, ki nam dajo mislit, da smo morebiti slabokrvni ali pričakujemo večjo porabo železa in večjo potrebo po njem, ga je smiselno dodajat. Npr ob dietah, naporih, operacijah…

Kar se pa tiče preventive…tovrstno dodajanje se svetuje vsem nosečnicam in ko se pričakuje, da bi se pomanjkanje lahko razvilo – npr. ob dietah (shujševalnih, ločevalnih…), pred operacijami, po poškodbah, pred krvodajalstvom, pred potovanji v kraje z visoko nadmorsko višino, pred intenzivnimi napori itn.

V: Ali lahko v primeru namenskega dodajanja železa pride do predoziranja? Če ja, kakšni so znaki?

Kako uživamo dodatke železa?

Predoziranje je možno ob intravenskem dajanju ter ob nekaterih redkih genetskih boleznih – o tem so ti bolniki seznanjeni. Zdrave osebe se z uživanjem preparatov železa, ne morejo predozirati.

V: Zaokrožila je informacija o intravenoznih koktejlih, tudi samo železnih. Je to sploh varno?

Intravenozna terapija mora potekati pod nadzorom zdravnika. Če zdravnik presodi, da je potrebna, bo zagotovil, da bo varna.

V: Zdravila za slabokrvnost so v preteklosti rada povzročala težave v predelu želodca. Kaj priporočate v tem primeru? Se lahko dodaja železo na način, kot se to počne s C vitaminom?

Res je, da številna zdravila proti slabokrvnosti povzročajo prebavne težave, kot so zgaga, zaprtost, driske, slabosti in črno blato. Ljudem, ki imajo tovrstne težave, se priporoča jemanje preparatov s hemskim železom, kateri ne draži prebavil. Pri nas je na voljo preparat Richter FerroBio. Dobite ga brez recepta.

V: Jemanje železa lahko v nosečnosti povzroča tudi neprijetne dodatne občutke slabosti. Kako si lahko v tem primeru pomagajo nosečnice, četudi jim železo predpiše ginekolog?

Preparati železa lahko nosečnicam resnično povzročajo veliko težav. Rešitev je Richter FerroBio, preparat, kjer je železo v drugačni -hemski- obliki in ne draži prebavil, ne povzroča slabosti. Na voljo je v lekarni brez recepta. Jemlje pa se ga lahko tudi med obroki. Svetujem, da se ga do konca nosečnosti in med dojenjem jemlje po dve tableti na dan.

V: Kako svetujete, naj se kombinira hrana (zajtrk) in tablete z železom? Kakšni časovni intervali so po vaših izkušnjah priporočljivi?

Pri jemanju običajnih tablet železa se priporoča, da se jih jemlje na prazen želodec in z obrokom počaka 2 uri. Jemljemo jih torej 2 uri pred, ali po obroku. Izjema so preparati hemskega železa, ki se lahko jemljejo tudi med obroki, oziroma neodvisno od hrane. Kadar torej želite.

V: Za nami je leto številnih izzivov, med katerimi zagotovo izstopa soočanje z epidemijo koronavirusa. Po pisanju v medijih, naj bi vitamin D pomagal oziroma skrajšal čas okrevanja, seveda ob predpostavki, da oseba poskrbi za njegov pravočasen vnos. Ali je morda znano, kakšen je vpliv železa na samo okrevanje v primeru covida-19?

Ob okužbi s covid-19 je vitamin D dobro jemati, saj deluje na imunski sistem in pljučni epitelij. Ni mi pa znano, da bi železo vplivalo na potek bolezni. Dejstvo je, da je ob slabokrvnosti potek vseh bolezni težji in da je počutje slabše.

O avtorju

Uredništvo

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
147,353
15.05.2021. u 20:31
283,830
15.05.2021. u 20:09
110,376
06.04.2020. u 07:27
Preberi več