Kljub temu da gre za milijardno industrijo, ti komercialni testi ne napovedujejo uspešnosti posameznikov v karieri, poroča Study Finds. Največja pomanjkljivost teh testov je v domnevi, da so osebnostne lastnosti trajne in nespremenljive. A sodobne raziskave kažejo drugače: osebnost se lahko skozi življenje spreminja, ljudje pa lahko tudi zavestno oblikujejo lastnosti, ki jih potrebujejo za bolj izpolnjeno življenje, dosežke v karieri …
Kaj osebnost je – in kaj ni
Psihologi osebnost opredeljujejo kot značilen način razmišljanja, čustvovanja in vedenja. Ste bolj pesimistični ali optimistični? Se hitro razjezite, ko vam nekdo vzame prednost na cesti, ali si mislite, da ima morda tehten razlog za hitenje? Odgovori na takšna vprašanja povedo, ali vas označijo denimo za optimistične, empatične ali zanesljive.
Večina teh opisov se združi v t. i. “velikih pet” osebnostnih lastnosti. Gre za spekter, ki temelji na petih področjih, ki predstavljajo “pozitivne” vidike človekove osebnosti, razlagajo v državnem programu OMRA.
- Ekstravertnost (družabnost, zgovornost, dominantnost, odkritost …)
- Sprejemljivost (prijaznost, empatičnost, nesebičnost …)
- Vestnost (skrbnost, natančnost, urejenost, preudarnost …)
- Nevroticizem (nestabilnost, anksioznost, potrtost, občutljivost …)
- Odprtost (radovednost, sprejemanje novega in drugačnega …)
Pomembno pa je razumeti tudi, kaj osebnost ni. Osebnost ni tisto, kar nam je všeč oziroma česa ne maramo, osebnost niso naše vrednote, smisel za humor, kaj mislimo, da je v življenju pomembno …
Sprememba osebnosti torej pomeni, da se naučimo drugače odzivati svet okoli sebe, drugače razmišljati, čutiti in se obnašati.
Se osebnost res lahko spremeni?
Ljudje pravzaprav ves čas spreminjamo način razmišljanja, čustvovanja in vedenja. Primer: oseba, ki vedno zamuja, začne razmišljati, da je točnost izraz spoštovanja do časa drugih. Poskrbi, da z različnimi ukrepi (denimo z nastavitvijo opomnikov, bolj zgodnjim zbujanjem ali skrbjo, da se pravočasno odpravi od doma), postane bolj točna. Ko ji to uspe, se veseli. Če to ohranja dalj časa, sčasoma postane bolj zanesljiva – spremeni osebnost.
Tudi podatki potrjujejo, da se skozi življenje osebnost spreminja. S staranjem ljudje pogosto postajamo bolj čustveno stabilni, vestnejši, bolj cenimo odnose in običajno manj obsojamo druge. Nekateri se spreminjajo hitro, drugi počasneje. Raziskave pa kažejo, da lahko ta proces zavestno pospešimo, in sicer z majhnimi, namernimi spremembami v razmišljanju in vedenju lahko opazne premike dosežemo že v nekaj mesecih.
Orodje za oblikovanje ‘boljše različice sebe’
Za spremembo osebnosti ne potrebujemo nujno terapevta. Gre za izvajanje preprostih tehnik, ki izhajajo iz kognitivno-vedenjske psihologije.
Prvi del se nanaša na spremembo vzorcev mišljenja – to je kognitivni vidik. Najprej se moramo zavedati svojih misli, da lahko ugotovimo, ali nas morda zadržujejo v ravnanju, ki je povezano z določenimi lastnostmi. Vedenjski del pa vključuje prepoznavanje naših trenutnih vedenjskih vzorcev in preizkušanje novih. Ti kognitivno-vedenjski pristopi so zelo učinkoviti pri oblikovanju osebnosti, saj je osebnost v svojem bistvu naš značilen način razmišljanja in vedenja.
Če dosledno spreminjamo svoj pogled na svet in svoja dejanja oziroma odzive, lahko sčasoma razvijemo trajne navade, ki vodijo k osebnosti, kakršno si želimo.
Vir: Study Finds. Dostopno na: Yes, you can change your personality. A psychologist reveals how. Zadnji dostop: Maj 2025
