Kaj je obljubljal in kaj pričakujejo od najverjetnejšega ministra za zdravje?

STA , 14. maj 2022.
AktualnoZdravje

Kandidata za zdravstvenega ministra, kirurga Danijela Bešič Loredana, čakajo številni izzivi v zdravstvu. Pogledali smo, kaj od njega pričakujejo deležniki v zdravstvu in kaj so obljubljali pred volitvami.

Sindikati

Kot nujno v Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Fides izpostavljajo takojšnjo plačno reformo, ki bo nagrajevanje zaposlenih v zdravstvu približala ureditvam učinkovitih zdravstvenih sistemov zahodnoevropskih držav. Izpostavljajo tudi vse slabšo dostopnost do zdravstvenega sistema in pričakujejo ukrepe na področju pogojev dela pri zagotavljanju zadostnega števila zdravnikov na primarni, sekundarni in terciarni ravni.

V Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije od novega ministra pričakujejo, da nemudoma pristopi k nadaljevanju pogajanj, s čimer bodo odpravili nesorazmerja pri vrednotenju med posameznimi delovnimi mesti in poklicnimi skupinami.

Tudi oni pričakujejo sprejetje standardov in normativo, pa tudi prevrednotenje plačnih razredov na način, da je najnižji plačni razred na ravni minimalne plače.

Zdravniška zbornica

V Zdravniški zbornici Slovenije se zavzemajo se tudi za pripravo in izvedbo nacionalnega načrta kadrovskih virov v zdravstvu in uvedbo spodbud za delo v območjih, ki so za zaposlitev manj privlačna, tako geografsko kot strokovno.

Ponavljajo zahtevo zdravnikov, da zaposlene v zdravstvu izločijo iz enotnega plačnega sistema. Menijo tudi, da bi morali vzpostaviti sistem, v katerem bi zdravnik lahko izbiral, ali dela kot javni uslužbenec ali kot zasebnik – samostojni zdravnik.

Zdravstvena nega

Predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije Monika Ažman je sporočila, da v zbornici od nove vlade in ministra za zdravje pričakujejo sprejetje kadrovskih standardov in normativov za področje zdravstvene nege in babištva, ki temeljijo na današnjih potrebah pacientov. Pričakujejo tudi vključitev zdravstvene in babiške nege v vse ravni načrtovanja in odločanja o razvoju zdravstvenega sistema, ne zgolj v izvedbene aktivnosti.

Kaj so obljubljali?

V Gibanju Svoboda rešitve za zdravstveni sistem med drugim vidijo v boljši organizaciji in nadzoru zdravstvenih zavodov, je na okrogli mizi 19 april poudaril kandidat stranke na volitvah v DZ in kirurg Danijel Bešič Loredan. Sogovorniki so med rešitvami našteli tudi rešitve plačnih nesorazmerij in izboljšanje težkih delovnih pogojev.

Med kratkoročnimi ukrepi bi po besedah specialistke interne medicine Mirte Koželj v Gibanju Svoboda finančno nagradili družinske zdravnike, ki presegajo glavarinske količnike. Ambulante družinske medicine bi razbremenili administrativnega dela in izboljšali informacijski sistem. Med dolgoročnimi rešitvami je naštela povečanje vpisa na obe medicinski fakulteti in preprečevanje odhodov zaposlenih iz zdravstva.

Po oceni zdravnika in nekdanjega ministra za zdravje Dorijana Marušiča zdravstveni delavci v Sloveniji delajo dobro, težava pa je, ker zaradi vse daljših čakalnih vrst številni izrazito dolgo čakajo na obravnavo.

Sam se med drugim zavzema za uvedbo boljšega nadzora nad javnimi zdravstveni zavodi. Po njegovih besedah je v svete zdravstvenih zavodov pogosto “preslikana politika”, ki bi jo morali umakniti iz zdravstva, nad delom zavodov pa bi morali bdeti nadzorniki.

S tem se je strinjal tudi kirurg Erik Brecelj, ki je poudaril pomen boljše organizacije zdravstvenih zavodov. Po njegovi oceni je mogoče veliko težav v zdravstvu rešiti z majhnimi rešitvami, med njimi s spodbujanjem večjega medsebojnega spoštovanja med zdravstvenimi delavci in boljšimi delovnimi pogoji.

Medicinska sestra Aleksandra Lah Topolšek rešitve vidi v takojšnji ureditvi plačnega sistema v zdravstveni negi in zaposlovanje dodatnega kadra. Prav tako je predlagala uvedbo posebnega direktorata na ministrstvu za zdravje, ki bi skrbel za področje zdravstvene nege.

Rade Pribaković Brinovec z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je opozoril na povečanje duševnih stisk v času epidemije covida-19. Kot rešitev je med drugim navedel ureditev področja specializacij kliničnih psihologov, ki jih je šele pred kratkim deloma pričela financirati država.

Epidemije se je dotaknila tudi virologinja Metka Paragi. Po njenih besedah je do slabih rezultatov vodenja epidemije prišlo zaradi vmešavanja politike v delo stroke. Poudarila je pomen cepljenja proti covidu-19 in drugim boleznim, a ob tem zavzela stališče, da mora biti cepljenje prostovoljno.

O avtorju

N.M.

New Report

Close