Bo prepoved ‘zdravnikov dvoživk’ prinesla rešitev ali odhod zdravnikov in dodatno privatizacijo zdravstva?

N.M., STA , 16. maj 2022.
Aktualno
Med strankami bodoče koalicije je usklajen, a še ne dokončno podpisan programski del koalicijske pogodbe na področju zdravstva.

‘Zdravnike dvoživke’ so nekateri videli kot anomalijo, drugi pa podporo slovenskemu zdravstvu. Prvi odzivi na napovedane spremembe so negativni.

Kaj je v predlogu?

Covidna strategija: ukrepi časovno omejeni

V okvirju reševanja trenutnih težav bodoča koalicija med drugim načrtuje izhodno covidno strategijo, s katero bodo družbo pripravili na morebiten novi val epidemije covida-19. Spremenili bodo zakon o nalezljivih boleznih, kot osnovo zanj pa vzeli predlog Pravne mreže za varstvo demokracije. Kot je navedeno v koalicijski pogodbi, bodo morali biti vsi preventivni ukrepi zoper širjenje okužb, vključno s cepljenjem, podprti z znanstvenimi dokazi, časovno omejeni in pogojeni z resnostjo situacije.

Skrajševanje čakalnih dob, manj administracije, standardi in normativi

V sklopu reševanja trenutnih težav je predviden še interventni zakon o zdravstvu, ki bo med drugim vzpostavil ažurne evidence čakalnih dob in takojšne skrajševanje čakalnih dob z razpisom, ki bo primarno namenjen javnim zavodom, nato koncesionarjem, na koncu pa tudi zasebnikom. Zakon bo zagotovil dostop do zdravnika na primarni ravni, uveljavil in ovrednotil standarde in normative v zdravstvu (ukiniti nameravajo sočasno delo zdravnikov na več deloviščih), debirokratiziral in digitaliziral zdravstveni sistem s poudarkom na primarnem zdravstvu in dodatno finančno stimuliral medicinski kader.

Urad pacientovih pravic, enotni informacijjski sistem …

Drugo poglavje zdravstvenega dela koalicijske pogodbe vključuje področja ureditve pacientovih pravic, izvajanja zdravstvenih storitev, financiranja zdravstvenega sistema, kadrov v zdravstvu, dobrega upravljanja zdravstvenega sistema, dolgotrajne oskrbe, paliativne oskrbe, duševnega zdravja, zdravstvene preventive ter alternativne in komplementarne medicine.

Bodoča koalicija si je zadala cilj, da ustanovi urad pacientovih pravic, ki bo zagotavljal boljše zakonsko varstvo pacientov. Pro bono ambulante bodo vključili v javno zdravstveno mrežo in odprli sklad za izjemne primere v primeru nujne potrebe po zdravljenju redke bolezni posameznika v tujini.

Uvedli bodo enotni informacijski sistem na primarnem, sekundarnem in terciarnem nivoju zdravstva ter na vseh nivojih opredelili boljše materialne in prostorske standarde dela v zdravstvu. Avtomatizirali bodo napotovanje pacientov k specialistom po kriterijih najkrajše čakalne vrste in oddaljenosti od prebivališča. Sistemsko nameravajo izboljšati dejavnost helikopterskega reševanja v Sloveniji.

Konec zdravnikov dvoživk

S spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti bo odpravljeno popoldansko delo zdravnikov pri zasebnih izvajalcih zdravstvene dejavnosti in koncesionarjih, uvedli bodo konkurenčno prepoved dela.

Na napoved so se na Facebooku že odzvali Mladi zdravniki Slovenije, ki opozarjajo, da takšna odločitev ne bo prinesla tako želene rešitve. “V primeru drastičnih omejitev dela izven matične ustanove zdravnikom, zaposlenim v bolnišnicah in zdravstvenih domovih, brez konkretnega povišanja plačila v državnih zdravstvenih ustanovah, ni potrebno imeti kristalne krogle, da lahko napovemo: plaz odhodov zdravnikov iz bolnišnic in zdravstvenih domov, sesuvanje terciarja, padec kvalitete izobraževanja za specializante ter privatizacijo zdravstva po balkanskem modelu. Pod črto – katastrofo za slovensko javno zdravstvo,” so prepričani. 

Ukinitev dopolnilnega zavarovanja

Do konca leta 2024 bodo pripravili celovito prenovo financiranja zdravstvenega sistema, ki bo vsebovala tudi ukinitev po njihovi oceni nepravičnega in neučinkovitega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Želijo si, da bo do leta 2030 za zdravstveni sistem vključno z investicijami namenjeno 12 odstotkov bruto domačega proizvoda.

Nagrajevanje

Napovedujejo odpravo porušenih plačnih nesorazmerij, nagrajevanje motivacije in rezultatov dela, spodbujanje integracije zdravstvenih delavcev in njihovih družinskih članov v okolje z dostopnejšimi vrtci, šolami in stanovanji za mlade zdravnike. Koalicijska pogodba predvideva tudi uvedbo kadrovskega štipendiranja na področju vseh zdravstvenih programov v srednjih šolah in na fakultetah.

Več nadzora pri naročanju

Zavzemali se bodo za učinkovitejše vodenje in upravljanje državnih in občinskih zdravstvenih zavodov z učinkovitejšo porabo sredstev. Pri tem napovedujejo centralizirano naročanje zdravstvenega materiala z uvedbo enovitega sistema na nacionalni ali regionalni ravni. Kot dodajajo, bi potrebovali tudi nov register referenčnih cen zdravstvenega materiala in opreme. Napovedujejo ustanovitev Nacionalne agencije za razvoj, investicije in kakovost v medicini, ki bo nadzirala kakovost investicij na nacionalni in regionalni ravni.

Poskrbeli bodo tudi za starejše

Sistemsko nameravajo urediti področje dolgotrajne oskrbe ter povečati dostopnost in izbirnost zdravstvenih storitev v domovih starejših občanov. Poskrbeli bodo za večjo regionalno dostopnost paliativne oskrbe in po zgledu referenčnih ambulant na primarnem nivoju organizirali posebne paliativne ambulante.

Duševno zdravje s posodobljenim zakonom

Koalicijska pogodba predvideva posodobljen zakon o duševnem zdravju. Poskrbeli bodo za boljši nadzor izvajalcev psihoterapevtskih storitev in se zavzemali za dostopnejšo mrežo centrov duševnega zdravja.

Nadzor nad akternativnim zdravljenjem

Področje alternativnega zdravljenja bodo uredili po modernih evropskih standardih in zagotovili nadzor nad izvajanjem teh dejavnosti, napovedujejo.

Implementirali bodo tudi nadzorovano rabo konoplje v medicinske namene. Za potrebe slovenskega javnega zdravstva bo pridelavo organizirala država, je še razvidno iz programskega dela koalicijske pogodbe.

O avtorju

N.M.

New Report

Close