Je bolje, da v nevarnih situacijah krik "na pomoč" zamenjamo s to besedo?

Foto: Profimedia

Se počutite varno, kadar ste obdani z ljudmi? Ste prepričani, da vam bo nekdo iz množice priskočil na pomoč, če bi jo potrebovali?

Poznate socialno-psihološko teorijo o učinku opazovalca? O njej se je prvič začelo govoriti leta 1964, ko so pred stanovanjskim blokom v New Yorku posilili in umorili Kitty Genovese. Poročalo se je, da je kar 38 oseb videlo in slišalo njeno trpljenje, nihče pa ji priskočil na pomoč ali poklical policijo.

Od takrat so raziskovalci vedenja ta učinek poskušali že večkrat poustvariti in prišli do zaključka, da je verjetnost, da vam bo na pomoč priskočil tujec, zelo majhna, če je okoli vas veliko ljudi. Ali povedano drugače, verjetnost, da boste pomoč ponudili tujcu, je majhna, če so v situaciji prisotni še drugi ljudje.

Za to obstaja več razlogov. Če ne poznamo situacije, mnogokrat tudi ne vemo, kdo je napadalec in kdo žrtev. V takem primeru je bolje, da incident le opazujemo in policiji pozneje posredujemo čim natančnejše informacije. “Pokličite policijo, posnemite fotografije in video napada,” svetuje šerif Jim Wilson.

Do učinka opazovalca pride tudi zaradi fenomena, ki se mu reče “razpršitev odgovornosti”. O tem je v knjigi “The Tipping Point: How Little Things Can Make a Big Difference’ pisal Malcolm Gladwell , ki je citiral psihologa Bibba Latana in Johna Darleyja. V večji skupini posamezniki verjamejo, da bo nekdo drug pomagal, ali pa, če se nihče ne premakne, da situacija sploh ni nevarna. Če se znajdete v nevarnosti, si zato iz množice izberite nekoga, ki situacijo opazuje. Poglejte ga v oči, če je mogoče, in točno to osebo prosite za pomoč. Odgovornost tako ne bo več razpršena.

Foto: Profimedia

Iz perečih situacij se radi umaknemo tudi iz strahu za lastno varnost. Možgani se v stresnih situacijah takoj pripravijo na beg. To še zlasti velja takrat, ko ne vidimo žrtve ali kadar prepir le slišimo. Da bi opazovalec prekinil ‘opazovanje’, mora menda verjeti, da je tudi sam v nevarnosti, zato mnogi svetujejo, da je v nevarnih situacijah namesto ‘na pomoč’ bolje vzklikati ‘gori’. Tako bi priklicali večje število ljudi. Po pisanju spletne strani Crime-safety-security.com to taktiko svetuje tudi mnogo strokovnjakov za varnost in celo upokojenih agentov FBI ter policistov. Pa je tudi znanstveno dokazano?

“Dokazano je bilo, da je le v redkih primerih kričanje ‘gori’ preprečilo kriminalno dejanje. A ne zato, ker bi bila to pametna strategija, ampak zato, ker bi v teh situacijah pomoč lahko priklicali tudi z drugimi prošnjami, kot so ‘stop’, ‘izpusti me’, ‘ne’ …” pišejo na prej omenjeni strani in dodajajo, da ne drži, da je večina ljudi apatičnih. Svetujejo še, da se v nevarnih situacijah ne zatekamo k trikom. V tem primeru se namreč lahko hitro zgodi, da bi se opazovalci takoj umaknili, ker niso zagledali dima, saj bi verjeli, da se nekdo le šali.

Avtor

I. K.

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
720
31.01.2023. ob 20:11
1,044
17.01.2023. ob 09:30
354
09.11.2022. ob 18:59
760
04.05.2022. ob 21:24
1,188
04.01.2023. ob 19:09
Preberi več

New Report

Close