Izredni limit-le če ne gre drugače

Marsikdo najame limit, da bi z njim prebrodil krajšo finančno stisko in poravnal nepričakovane stroške, nekateri pa »v minusu« …

Marsikdo najame limit, da bi z njim prebrodil krajšo finančno stisko in poravnal nepričakovane stroške, nekateri pa »v minusu« ostanejo dalj časa. Na ZPS so preverili, kakšni so stroški zadolževanja z limitom, kakšne so razlike v ponudbi posameznih bank in kakšne so morebitne alternative. Izpostavljajo visoke stroške, saj bo potrošniku, ki najame 1.500 evrov izrednega limita in se, ker ga ne zmore odplačevati, vsak konec meseca spet znajde na meji dovoljenega, banka na letni ravni zaračunala povprečne stroške v višini 160 evrov.

Limit je ena najosnovnejših finančnih storitev, ki jo banke ponujajo potrošnikom. Marsikdo, ki ima odobren limit, ga tudi pogosto uporablja. Pri tem gre včasih za redni limit, ko je možnost zadolžitve v višini nekaj sto evrov praviloma omogočena samodejno, kot ena od storitev v okviru bančnega računa. Pogosto pa se potrošniki odločijo tudi za izredni limit, ki omogoča večjo zadolžitev, seveda v odvisnosti od dohodkov.

denar-varcevanje

Brez preverjanja kreditne sposobnosti ne bo šlo

Pogoj za odobritev limita je, da praviloma vsaj zadnje tri mesece na svoj bančni račun prejemate redne mesečne dohodke. Pomembno je tudi vaše preteklo sodelovanje z banko in vaši drugi dolgovi. Večina bank lahko odobri izredni limit največ v trikratni višini povprečnega mesečnega dohodka. Banke bodo seveda za dovoljeno prekoračitev stanja na računu obračunale obresti in druge stroške, opozarjajo na Zvezi potrošnikov Slovenije. “Različnim tipom obrestovanja je skupno, da je obrestna mera zelo blizu zakonsko predpisani zamudni obrestni meri, ki je trenutno 8,05 odstotka. Prilagajanje obrestne mere za limit tisti obrestni meri, ki jo banka zaračuna kot kazen za neizpolnjene pogodbene obveznosti, je v preteklih letih postala že kar ustaljena bančna praksa. Enako velja za dodatne stroške, predvsem za tiste, ki jih banka zaračuna za odobritev limita in za zavarovanje, s katerim se banka zavaruje pri zavarovalnici za primer, če bi imeli težave z odplačilom limita,” pojasnjuje Boštjan Krisper iz Zveze potrošnikov Slovenije. Banka praviloma odobri limit za dobo enega leta, za podaljšanje pa je treba praviloma zaprositi, pri čemer so stroški enaki kot pri prvi odobritvi.

Koristno je, če primerjate ponudbe

Razlike v ponudbi izrednih limitov med bankami so dokaj velike. Na ZPS so v tabeli izbrali bančne ponudbe za limit v višini 1.500 evrov, ki ga potrošnik odplača v enem letu. Tam je razvidno, da je razlika v stroških med najbolj in najmanj ugodno ponudbo dobrih 60 evrov, razlika med najugodnejšo in povprečno ponudbo pa je približno 25 evrov. Najugodnejšo je bila ponudba Delavske hranilnice, za njo pa so se zvrstile NKBM, SKB in Gorenjska banka.

Alternative za limit

Če nujno potrebujete denar, se odločite za najem potrošniškega kredita, če si ga seveda lahko privoščite. V ZPS so primerjali povprečne stroške izrednega limita v znesku 1.500 evrov, ki ga redno odplačate v enem letu, s povprečnim stroškom primerljivega potrošniškega kredita, ki ga odplačate v obrokih. “S kreditom boste že v idealnem primeru v povprečju prihranili okrog 20 evrov. Pri tem pa velja poudariti še, da potrošniki običajno odplačajo limit počasneje kot kredit, posledica pa so še večji stroški,” opozarja Boštjan Krisper. Najboljša rešitev je seveda, da se sploh ne odločite za limit. Veliko potrošnikov se zelo pogosto znajde »v minusu« in marsikateri se ga ne more dalj čas otresti. Če je najem limita za vas sprejemljiva začasna rešitev finančnih težav, pa storite vse, da ga boste čim prej odplačali. Naj limit ne postane običajen način reševanja finančnih zadreg.

Nekatere banke vam bodo ponudile višje redne limite v okviru bolj obsežnih bančnih paketov. Pri ZPS pa opozarjajo na to, da so nadstandardni paketi pogosto veliko dražji kot je vodenje osnovnega bančnega računa, medtem ko je posojilna kartica lahko povezana z visokimi stroški.

Splošni vtis ZPS o bančni ponudbi je, da banke pri limitih in pri potrošniških kreditih zaračunavajo izredno visoke obresti in stroške, na katere prav nič ne vpliva dejstvo, da je trenutno obrestna mera izredno nizka. Pač pa so banke radikalno znižale obrestno mero pri varčevanjih. Takšno ravnanje bank je nekorektno do potrošnikov in do okolja, v katerem poslujejo. Le če bodo začeli potrošniki primerjati bančne ponudbe in se seliti k bankam, ki ponujajo ugodnejše, bodo te prisiljene prenehati z udobnim služenjem in začeti bolj tekmovati med seboj.

Celoten članek je brezplačno dostopen na povezavi http://bit.ly/1AezM2i.

Vir: Zveza potrošnikov Slovenije

O avtorju

Uredništvo

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
147,391
13.06.2021. ob 13:25
284,258
17.05.2021. ob 12:55
110,154
13.06.2021. ob 16:16
Preberi več