Resno opozorilo pred posledicami novega zakona o zdravilih

Uredništvo, 15. november 2005.

Poročilo z novinarske konference Mag. Andreja Čufar, mag. farm. spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije je novinarje seznanila, da je Lekarniške zbornica na svoji skupščini v…

Poročilo z novinarske konference

Mag. Andreja Čufar, mag. farm. spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije je novinarje seznanila, da je Lekarniške zbornica na svoji skupščini v četrtek, 10. novembra 2005 obravnavala tudi predlog zakona o zdravilih, ki ga je vlada istega dne potrdila. S tem skupščina še ni bila seznanjena, seznanjena pa je bila  z dosedanjim postopkom sprejemanja tega zakona.

Zakon o zdravilih sta pripravljala Agencija za zdravila in medicinske pripomočke in ministrstvo za zdravje, ki je ga je tudi predlagalo vladi v sprejem. Čeprav je po zakonu o lekarniški dejavnosti Lekarniška zbornica tudi ustanova, ki ima pravico in dolžnost sodelovati pri pripravi predpisov, ki urejajo področje zdravil in lekarniške dejavnosti, tokrat na žalost ni bilo tako. Lekarniška zbornica ni bila povabljena, niti ni imela nobene drugačne možnosti za sooblikovanje tega zakona, je povedala mag.Čufarjeva.

»Edina možnost, ki smo jo imeli, je bila, da damo pripombe na predlagani zakon, ki je bil objavljen na spletni strani ministrstva za zdravje. Imeli smo veliko pripomb, vendar nismo uspeli dobiti niti enega odgovornega na sestanek ali srečanje s predstavniki lekarniške zbornice, da bi se podrobneje usklajevali o tistih stvareh, ki se nam zdijo v zakonu najbolj problematične.

To je določilo, ki ga tudi sami predlagatelji navajajo kot eno od novosti zakona: namreč, da se bodo zdravila, ki se zdaj prodajajo brez recepta samo v lekarnah, lahko v bodoče prodajala izven lekarn v specializiranih prodajalnah. Tudi v Nemčiji npr. zdravil z zdravilnima učinkovinama acetil salicilno kislino in paracetamolom nikakor ni mogoče dobiti izven lekarn. Enako velja za Avstrijo, Italijo, Francijo, Španijo, Finsko in še mnoge druge države. Le nekatere dovoljujejo prodajo posameznih zdravil brez recepta izven lekarn. Edino Velika Britanija in Nizozemska sta državi, kjer je prodaja zdravil brez recepta dovoljena široko izven lekarn v trgovski mreži. Irska dovoljuje prodajo izven lekarn  nekaterih zdravil s paracetamolom in acetil salicilno kislino, vendar so ta zdravila popolnoma ločena od tistih, katerih izdaja je dovoljena le v lekarnah. Imajo nižje odmerke in količinsko omejitev.
Med zdravili brez recepta je zdravil s paracetamolom in acetilsalicilno kislino pri nas okoli 26 odstotkov, vendar pri tem lahko pride do različnih interpretacij, kar je odvisno od tega, katere izdelke analiza zajame. Razvrstitev izdelkov je v državah različna.
Tržno najbolj zanimiva skupina zdravil je tista, ki zajema izdelke za gripo, prehlad in izboljšanje splošne odpornosti  (z vitamini in minerali), saj zajema skoraj 80 odstotkov prometa z vsemi zdravili brez recepta.
V Sloveniji lekarne zagotavljajo oskrbo prebivalcev z zdravili na recept in brez recepta, organizirano imajo dežurno službo in tako zagotovijo dostopnost do zdravil (na recept in brez recepta) tudi ponoči, ob nedeljah in praznikih. Mreža lekarn zagotavlja dobro dostopnost vsem prebivalcem, tudi tistim v odročnejših krajih. Na celotnem območju RS je preko 80 odstotkov prebivalcev od najbližje lekarne oddaljenih manj kot 6 km. Pomembno je, da se prebivalcem zagotovi dobra dostopnost tako do zdravil na recept kot brez recepta.
»Proizvajalci znižajo cene edino v primeru, ko lahko z ustrezno povečanim obsegom prometa nadomestijo izpad dohodka zaradi zniževanja cene. To se pravi, zniževanje cen kot marketinška poteza ima izključni cilj povečati prodajo. Nikakor ne želimo, da Slovenci po nepotrebnem kupujejo več zdravil ali jih pojedo več, kot je nujno potrebno za ponovno vzpostavitev zdravja organizma. Prav to se dogaja v državah, ki so bile omenjene in kjer je prodaja zdravil brez recepta dovoljena izven lekarn. Obstajajo številne študije, ki dokazujejo tveganja zaradi prevelike uporabe zdravil. Razpoložljivost zdravil je neposredno povezana z zastrupitvami  in hospitalizacijami, zaradi zastrupitve s temi zdravili lahko pride do potrebe po presaditvi jeter in ledvic, lahko pride tudi do smrti, če ta zdravila uporabimo v kombinacijami še z nekaterimi drugimi substancami in ne nazadnje z alkoholom, kar je v Sloveniji že tako ali tako velik problem,« je povedala mag. Čufarjeva.
Naše opozorilo, pravi je zato namenjeno izključno preprečevanju  posledic, ki jih ima nepravilna in prekomerna uporaba zdravil na škodo zdravja državljanov.

Poleg tega Lekarniška zbornica opozarja  tudi na nasprotje teh določil z določili zakona o lekarniški dejavnosti. Slednji namreč določa, da je lekarniška dejavnost del zdravstvene dejavnosti, ki se opravlja na primarnem nivoju. To je zdravstvena in ne gospodarska dejavnost. Prav tako zakon opredeljuje, da v lekarniško dejavnost sodijo izdaja zdravil na recept, izdaja zdravil brez recepta in magistralna priprava zdravil. Nedvoumno je izdaja zdravil brez recepta lekarniška dejavnost in kot taka del zdravstva. S predlaganim zakonom bi se del lekarniške dejavnosti preselil iz zdravstva v gospodarstvo.

Na vse to je zbornica opozorila najprej ministrstvo za zdravje in agencijo za zdravila, pa tudi vse poslanske skupine. »Na žalost vidimo, da gre tu za politično odločitev ne pa strokovno, zato menimo, da bi bilo najmanj, kar bi morali predlagatelji storiti, našim državljanom pošteno povedati, da s tem država umika roke z zaščite državljana na področju uporabe zdravil in to prepušča državljanom samim, zato ker je tak politični interes. Strokovnih argumentov za to ni,« je menila mag.Čufarjeva. Kakšne so še možne posledice?

Pomemben del strokovnega ravnanja z zdravili je tudi odpoklic zdravil. Ko lekarna dobi obvestilo, da je z določenim zdravilom nekaj narobe, lahko odpoklic izvede v nekaj urah, ko zdravila ne morete več dobiti na policah lekarne. V veliki Britaniji pa beležijo celo primer, da je inšpekcija tri leta po odpoklicu zdravila, to zdravilo še vedno našla na policah supermarketa.

Farmakovigilanca oziroma spremljanje uporabe zdravil in neželenih učinkov bo v specializiranih trgovinah popolnoma nepokrito, čeprav vemo, da imajo sintetična zdravila, ki naj bi jih prodajali v specializiranih trgovinah, tudi neželene učinke, zlasti pa so pomembne interakcije z drugimi zdravili. To lahko farmacevt, ki ima podatke, katera zdravila na recept bolnik jemlje, prepreči.
Projekt zapisa jemanja zdravil na kartico zdravstvenega zavarovanja, ki bi lahko pomembno prispeval k varni in pravilni uporabi zdravil, s prodajo zdravil v specializiranih trgovinah, izgubi pomen.

Nenazadnje, tudi nacionalna podatkovna baza o prodaji zdravil brez recepta, ki bi jo že zdaj moral voditi IVZ, s tem zakonom praktično ni mogoča, ker je iluzorno pričakovati, da bodo prodajalne poročale o količini prodanih zdravil.

Mag. Andreja Čufar, ki je postala predsednica Lekarniške zbornice Slovenije še za naslednje mandatno obdobje, je na tiskovni konferenci na kratko opisala tudi svoj program za delo v prihodnjih štirih letih. Povedala je, da se ta program v marsičem prekriva z že povedanim. Tudi v bodoče se bo namreč zavzemala, da bo lekarniška dejavnost ostala del zdravstvene dejavnosti, farmacevt pa zdravstveni delavec, ki bo tudi v bodoče deloval kot svobodni regulirani poklic, kakor je tudi opredeljeno v evropskih direktivah.

Dr. Darja Frankič, dr. farm. spec. je predstavila luksemburško deklaracijo o varnosti bolnika, ki je bila letos sprejeta v EU. Poziva vse državljane, naj bolniku zagotovijo varnost. Predhodnica te deklaracije je dokument, ki ga je pripravila Svetovna zdravstvena organizacija na pobudo zdravniških in farmacevtskih organizacij in tudi organizacij medicinskih sester. Mnoge raziskave kažejo, da prihaja v zdravstvu do napak, ki so jim rekli »neugodni dogodki«. To so zapleti, ki ne nastanejo zaradi bolezni, pač pa zaradi nepravilne uporabe zdravil ali medicinske tehnologije. Ti dogodki se nanašajo tudi na bolnika in sicer v primeru, če zdravilo uporablja nepravilno. Kar 50 odstotkov teh neželenih dogodkov namreč predstavlja nepravilna uporaba zdravil. To se nanaša na predpisovanje, izbiro zdravila, izdajanje do uporabe doma ali v bolnišnici. Se pravi, da je v to vpleten ves sistem zdravstvenega varstva. Napake pa predstavljajo velik strošek, ki je po svoji velikosti skoraj nepredstavljiv.

Luksemburška deklaracija poziva vse tiste, ki v teh procesih sodelujejo, da bi bistveno zmanjšali število teh napak. To pa pomeni, da je treba v vse procese zdravljenja vgraditi mehanizem, ki bo število napak čim bolj učinkovito omejil.

S predlaganim zakonom o zdravilih se del odgovornosti prelaga na bolnika.

LEKARNIŠKA ZBORNICA SLOVENIJE

Za vse dodatne informacije:

Mag. Andreja Čufar, mag. farm., spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije,
E-naslov:
[email protected]
Telefon: 01/300 81 70.

O avtorju

Uredništvo

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
147,361
18.05.2021. ob 07:17
283,858
17.05.2021. ob 12:55
110,381
17.05.2021. ob 22:49
Preberi več