Zgodnje zdravljenje je ključno za upočasnitev napredovanja bolezni

Uredništvo, 11. oktober 2011.

Revmatoidni artritis je kronična sistemska bolezen avtoimune narave, ki povzroča boleče vnetje in posledično poškodbo sklepov. Ključna pri zdravljenju revmatoidnega artritisa sta upočasnitev napredovanja bolezni…

Revmatoidni artritis je kronična sistemska bolezen avtoimune narave, ki povzroča boleče vnetje in posledično poškodbo sklepov. Ključna pri zdravljenju revmatoidnega artritisa sta upočasnitev napredovanja bolezni in izboljšanje kakovosti življenja, zato sta zgodnja postavitev diagnoze ter takojšen začetek zdravljenja izrednega pomena.

Bolezen je povezana z visoko stopnjo nezmožnosti opravljanja dela in vsakodnevnih opravil. Strokovnjaki ocenjujejo, da v desetih letih po nastanku bolezni od 32 do 50 odstotkov bolnikov popolnoma prekine z opravljanjem svojega dela, če bolezen ni zdravljena na ustrezen način. Večino stroškov zaradi zdravljenja revmatoidnega artritisa, ki bremenijo zdravstveno blagajno, predstavljajo posredni stroški zdravljenja, predvsem bolniške odsotnosti in invalidske upokojitve.

»Po skoraj četrt stoletja smo lani dobili nova merila za postavitev diagnoze revmatoidni artritis. Diagnozo je mogoče postaviti prej predvsem zato, ker ni potrebno, da sklepno vnetje traja šest ali več tednov. Poleg tega je zdaj mogoče postaviti diagnozo revmatoidnega artritisa tudi, če je otekel en sam sklep. Vse to seveda omogoča hiter začetek zdravljenja, kar pomembno izboljša tudi prognozo bolezni. Naše prve izkušnje s temi merili so zelo vzpodbudne,« je na današnji novinarski konferenci povedal prof. dr. Matija Tomšič, predstojnik Kliničnega oddelka za revmatologijo.

Pomembna prelomnica v zdravljenju revmatoidnega artritisa se je zgodila že z uvedbo hitrega in intenzivnega zdravljenje s počasi delujočimi imunomodulirajočimi zdravili. Zelo pomembno je tudi redno spremljanje aktivnosti bolezni. Vendar veliko bolnikov ni ustrezno odgovorilo na to zdravljenje in so imeli še vedno zelo hude težave. Za dobršen del teh bolnikov so pomenila rešitev biološka zdravila, ki so se izkazala kot visoko učinkovita, stroškovno upravičena in seveda zelo dobro sprejeta med bolniki. Trenutno v Sloveniji zdravijo z biološkimi zdravili 840 bolnikov z revmatično boleznijo.


Utrinki z novinarske konference ob svetovnem dnevu revmatskih bolezni. Na sliki (z leve proti desni): bolnice Neva Sosič, Radija Avdić in Mateja Plemenitaš, Andrej Gregorčič, v. d. predsednika Društva revmatikov Slovenije, prof. dr. Matija Tomšič, predstojnik Kliničnega oddelka za revmatologijo in Mojca Esih Lah, moderatorka.

V Sloveniji imamo premalo revmatologov

Nove smernice zdravljenja revmatoidnega artritisa so revolucionarne in predstavljajo prelomnico v zdravljenju, saj je odslej edini sprejemljiv cilj popolna odsotnost bolezni. Stroka hkrati zelo poudarja, naj se zdravljenje prične takoj, ko je postavljena diagnoza. Vendar se nove smernice zdravljenja po oceni prof. dr. Tomšiča v Sloveniji ne implementirajo povsem po pričakovanjih. »Deloma gre za subjektivne, predvsem pa za objektivne razloge. Zdravniki smo običajno bolj konzervativni kot bi si sami želeli priznati in včasih uvajanje novih smernic ni tako preprosto, kot bi pričakovali. Po drugi strani pa smo nekateri zdravniki na podlagi izkušenj in podatkov iz literature zdravili bolnike z revmatoidnim artritisom v skladu s smernicami, še preden so bile le-te uradno objavljene.  Še bolj pa so pomembni objektivni razlogi. V Sloveniji imamo namreč premalo revmatologov. V Evropski uniji je poprečno 1,7 revmatologa na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa le 0,8. Nova priporočila zahtevajo zelo pogoste kontrole pri revmatologu v začetku zdravljenja in če je revmatologov premalo, to seveda ni izvedljivo,« opozarja Tomšič.

Po oceni prof. dr. Tomšiča je v Sloveniji obolelih za vnetno revmatično boleznijo med 40.000 in 60.000 ljudi, v celi državi pa je na voljo manj kot 20 specialistov revmatologov, ki so seveda preobremenjeni. Trenutno čaka na prvi pregled pri revmatologu 1728 ljudi. »Pot bolnika z vnetnim revmatičnim obolenjem od začetnih težav do postavitve diagnoze je predolga. Zato zamudimo ključne trenutke, ko bi z današnjim pristopom zdravljenja lahko omogočili popolno preprečitev telesnih deformacij bolnika ter mu omogočili nadaljevanje aktivnega življenja. Mislim predvsem na počasen postopek poteka preiskav pri osebnem zdravniku in dolge čakalne dobe pri specialistu revmatologu. Ne bom trdil, da se to dogaja vsakomur, vendar je tega preveč in posledice so za družbo bistveno dražje: več je odsotnosti z dela, več je socialnih stisk posameznika ali družine, prepozno zdravljenje je bistveno dražje za družbo, poveča se možnost nastanka invalidnosti in predčasne upokojitve. Če pa bolnik z vnetno revmatsko boleznijo pride k revmatologu pravočasno, potem ima velike možnosti, da bo njegova bolezen v tolikšni meri umirjena, da bo njegovo življenje dokaj kakovostno,« je dejal Andrej Gregorčič, vršilec dolžnosti predsednika Društva revmatikov Slovenije.

Kaj pravijo na Ministrstvu za zdravje?

Društvo je maja letos javno postavilo vprašanje Ministrstvu za zdravje, kako nameravajo razrešiti problematiko čakalnih dob na revmatologiji. »Žal doslej nismo dobili odgovora, ki bi razrešil problem čakalnih dob. Vendar nas je minister za zdravje g. Dorijan Marušič povabil na sestanek z revmatologi. Na tem sestanku smo sklenili, naj skupina pod vodstvom prof. dr. Tomšiča glede na dobljene podatke iz vseh osmih slovenskih zdravstvenih regij pripravi predlog za vzpostavitev modela razvoja revmatološke dejavnosti v Sloveniji. Predlog bo vseboval ustrezen akcijski načrt z rešitvami tako na nacionalni kot na lokalni ravni,« je povedal Gregorčič.

Revmatologi naj se v celoti posvetijo bolnikom z revmatično boleznijo

Prof. dr. Tomšič, ki je zadnjih deset let predstojnik Kliničnega oddelka za revmatologijo na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, je pojasnil, da so si že doslej zelo aktivno in konkretno prizadevali spodbuditi vzpostavitev ustrezne nacionalne mreže revmatologov. »Leta 2004 smo vpeljali specializacijo iz revmatologije, istega leta smo sprejeli nacionalno mrežo revmatologov za obdobje od leta 2004 do 2014, ki jo je potrdil tudi razširjeni strokovni kolegij internističnih strok. Vendar jasno začrtana mreža ne bo realizirana. Specializacije razpisuje Zdravniška zbornica in zakaj ni spoštovala odločitve stroke, ne vem. Poleg tega smo v preteklih letih predlagali drugačno organizacijo dela v ljubljanskem UKC, ki bi nam omogočala, da bi pregledali več bolnikov. Ob upoštevanju teh predlogov bi lahko revmatologi letno pregledali okoli tisoč bolnikov več kot jih trenutno. A je vodstvo UKC Ljubljana na podlagi mnenja svetovalne komisije (sestavljali so jo Dušan Keber, Andrej Baričič in Peter Požun) gladko povozilo povsem poenoteno revmatološko stroko. Na področju revmatologije je avtoriteto nadomestila avtoritarnost. Posledice nosijo bolniki z revmatično boleznijo,« je poudaril prof. dr. Tomšič. Dolgoročno je torej rešitev za skrajšanje čakalnih dob samo večje število odobrenih specializacij iz revmatologije, kratkoročno pa bi morali revmatologom dovoliti, da bi se v celoti posvetili bolnikom z revmatično boleznijo.

Medicinske sestre od papirjev k bolnikom

Na revmatoloških oddelkih se obeta še ena pomembna sprememba: sestre naj bi se manj ukvarjale s papirji in več z bolniki. V naslednjih mesecih bo Zbornica zdravstvene in babiške nege prejela kompetence za večjo vlogo medicinskih sester v diagnostiki bolnikov. Tako bi lahko optimizirali obravnavo bolnika in skrajšali čakalne dobe. Na področju revmatologije bodo tako sestre postopno naprimer pričele pregledovati sklepe in meriti gibljivosti hrbtenice. Veliko bolj bodo vključene tudi v sistem izobraževanja bolnikov. Ustrezna izobraževanja sester že potekajo, a postopek po mnenju prof. dr. Tomšiča poteka zelo počasi. Kmalu bo izšel tudi novi Revmatološki priročnik za družinskega zdravnika z vsemi novostmi na področju revmatologije.

Izoblikovani programi Društva revmatikov Slovenije

Društvo revmatikov Slovenije deluje že 29. leto. Ima izoblikovane programe za boljše življenje revmatikov in njihovih družin. V društvu in njegovih trinajstih podružnicah po Sloveniji izvajajo posebne socialne programe:
–    rehabilitacijski program za osebe z vnetno revmatično boleznijo,
–    program izobraževanja in usposabljanja odraslih revmatikov in njihovih družin,
–    program izobraževanja in usposabljanja otrok in mladostnikov z juvenilnim ideopatskim artritisom,
–    program svetovanja za neodvisno življenje invalidov,
–    program osebne asistence,
–    program informiranja in
–    program športno-rekreativne dejavnosti in kulture.

Društvo revmatikov Slovenije dobro in redno sodeluje z zdravstveno stroko v Sloveniji tako na posvetovalnem kot na izobraževalnem področju. Organizirajo izobraževalne vikend seminarje, ki potekajo na različnih lokacijah po Sloveniji. Vodijo jih strokovnjaki različnih področij: revmatologi, fiziatri, psihologi, oftalmologi, ortopedi, infektologi itd. Zelo dobro sodelujejo z oddelkom za revmatologijo Pediatrične klinike Ljubljana, s katerim vsako leto pripravijo izobraževalni seminar za starše z obolelim otrokom. Sodelovali so tudi na konferenci Management in vodenje v zdravstvu 2011. Društvo revmatikov Slovenije je član Evropske lige za boj proti revmatizmu, ki združuje bolnike in stroko.

V Društvu revmatikov Slovenije ocenjujejo, da zelo dobro sodelujejo s slovenskimi revmatologi. Andrej Gregorčič poudarja, da so slovenski revmatologi visoko usposobljeni. Žal pa tudi revmatološki bolniki občutijo krizo, ki pesti Slovenijo. Gregorčič je opozoril, da projekt Ministrstva za zdravje Korak naprej – strategija zdravstva do leta 2020 iz košarice obveznega zavarovanja za bolnike z vnetno revmatično boleznijo črta zdraviliško zdravljenje, čemur seveda društvo odločno nasprotuje. »Kljub
vsem težavam mislim, da imamo revmatiki v Sloveniji kar dober dostop do zdravil, ampak šele takrat, ko smo že obravnavani pri revmatologu. Ponovno pa bi izpostavil dolge čakalne dobe pri revmatologih, za operacije na ortopediji, za preglede v radiologiji in za terapije v zdraviliščih,« je dejal Gregorčič.

Društvo revmatikov Slovenije  že vrsto let deluje s svojimi programi tudi na osveščanju širše družbe. Eden od projektov je bila tudi razstava fotografij z naslovom Umetnost življenja z revmatizmom slovenske fotografinje Manje Zore in idejnega vodje prof. dr. Matije Tomšiča. Z razstavo so opozorili javnost na težave v revmatologiji. Razstavo so v začetku maja postavili na ogled tudi v Evropskem parlamentu, kjer so takrat razpravljali o izboljšanju obravnave bolnikov z revmatskimi obolenji v Evropski uniji. Na tej razpravi so sodelovali tudi trije predstavniki Društva revmatikov Slovenije.

V sodelovanju s številnimi podobnimi evropskimi društvi so izpeljali tudi projekt Prednostne naloge za spremembe na področju revmatoidnega artritisa. Poudarjajo, da morajo ljudje, ki trpijo za revmatoidnim artritisom, kot enakopravni člani družbe imeti vso pravico do neodvisnega in izpolnjenega življenja. Prednostne naloge, za katere verjamejo, da bodo to omogočile, so:
–    revmatoidni artritis naj se prizna kot prednostna zadeva javnega zdravja,
–    nacionalne smernice za diagnosticiranje revmatoidnega artritisa naj se izvaja kot del nacionalne strategije za revmatoidni artritis,
–    izvede naj se nacionalna strategija za obravnavo ljudi, ki živijo z revmatoidnim artritisom, ki naj vključuje vse oblike oskrbe bolnikov,
–    ljudje z revmatoidnim artritisom ne smejo biti tarča diskriminacije, na primer na delovnem mestu, in
–    kolikor je mogoče hitro naj se vpelje mehanizme, ki bodo omogočili učinkovite nove načine zdravljenja.

Informacije o revmatoidnem artritisu: http://www.revmatoidni-artritis.si

O avtorju

Uredništvo

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
147,353
15.05.2021. u 16:01
2
15.05.2021. u 15:29
2
06.04.2020. u 07:27
Preberi več