Na svetovni dan duševnega zdravja klinični psihologi opozarjajo na težave

Uredništvo, 10. oktober 2011.

V Sloveniji veliko premalo strokovnjakov na področju duševnega zdravja Ljubljana, 10. oktober – Zbornica kliničnih psihologov Slovenije na današnji svetovni dan duševnega zdravja opozarja na…

V Sloveniji veliko premalo strokovnjakov na področju duševnega zdravja

Ljubljana, 10. oktober – Zbornica kliničnih psihologov Slovenije na današnji svetovni dan duševnega zdravja opozarja na premajhno število strokovnjakov na področju duševnega zdravja v Sloveniji. Po navedbah Evropske komisije kar 27 % odraslih Evropejcev v času življenja trpi za eno od duševnih motenj, težave v psihosocialnem funkcioniranju pa ima kar 15 % otrok. Duševne motnje so v porastu, v Sloveniji pa ocene kažejo, da je v zdravstvu dejavnih le okoli 100 kliničnih psihologov, kar je glede na razmere veliko premalo.

Po podatkih naj bi se vsak tretji Slovenec vsaj enkrat srečal s težavami v duševnem zdravju, najpogosteje z anksioznimi motnjami in depresijo. A posameznik, ki v javni zdravstveni mreži išče pomoč v takšni stiski, naleti na veliko pomanjkanje strokovnjakov in na dolge čakalne dobe. Podatki kažejo, da zadnja leta tako v svetu kot v Sloveniji narašča povpraševanje po storitvah kliničnih psihologov, še posebej po različnih oblikah psihološke pomoči in psihoterapije. Neurejenost tega področja in pomanjkanje ustrezno usposobljenih strokovnjakov pa ljudi s težavami sili v iskanje psihološke pomoči, ki jo na trgu ponujajo tudi ljudje, ki za to niso ustrezno usposobljeni.  

Ocene namreč kažejo, da je v Sloveniji zaposlenih samo 100 kliničnih psihologov, kar je absolutno premalo, da bi lahko pomagali ljudem, ki potrebujejo tovrstno pomoč. Predsednica Zbornice kliničnih psihologov, asist. mag. Sana Čoderl, univ.dipl.psih., spec.klin.psih. opozarja: »Ker je kliničnih psihologov v Sloveniji premalo, žal ljudje iščejo pomoč za svoje težave izven zdravstvenega sistema, kjer pa so storitve psihološke pomoči in psihoterapije nenadzorovane. To pomeni, da je strokovnost ljudi, ki ponujajo takšno pomoč velikokrat vprašljiva, uporabniki teh storitev pa so nezaščiteni.« Eden od izvorov te težave je tudi ta, da naziva psiholog in psihoterapevt v Sloveniji nista zakonsko zaščitena, kot dodaja mag. Čoderl: »Vsakdo, ne glede na izobrazbo, se lahko imenuje psiholog ali psihoterapevt. Zato bi radi opozorili, da je naziv klinični psiholog zaščiten, torej ga lahko uporabljajo samo  na Ministrstvu za zdravje registrirani klinični psihologi.«

Klinična psihologija sodi med najbolj zahtevna in razvejana področja sodobne uporabne psihologije. Klinični psihologi pri svojem delu uporabljajo znanstveno utemeljene metode ter empirično preverjene diagnostične in terapevtske postopke. Pri svojem delu jih zavezujejo tudi strogi etični standardi ter zdravstvena zakonodaja, ki ščiti pravice pacientov in vse to so pomembne razlike, ki prispevajo k večji varnosti in pravilni skrbi za paciente. Prav zato si želijo, da bi v javnosti jasneje opozorili na pomembnost zaposlovanja več kliničnih psihologov, ki bi lahko pravočasno in primerno nudili pomoč vsem, ki jo potrebujejo. Predvsem bi bilo potrebno zagotoviti dostopnost do storitev kliničnih psihologov na primarni ravni zdravstvenega sistema,  v ambulantah zdravstvenih domov.

O avtorju

Uredništvo

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
147,421
07.07.2021. ob 00:49
284,477
12.07.2021. ob 21:25
110,191
16.05.2021. ob 09:34
Preberi več

New Report

Close