Motnje pozornosti lahko učenje in pomnjenje otežijo do onemoglosti

Uredništvo, 06. september 2010.
Ostalo

S hiperkinetično motnjo se pobliže sreča tudi do sedem odstotkov otrok, a vsi ne potrebujejo zdravljenja, zlasti ne z zdravili. Hiperkinetična motnja je povezana bodisi…

S hiperkinetično motnjo se pobliže sreča tudi do sedem odstotkov otrok, a vsi ne potrebujejo zdravljenja, zlasti ne z zdravili. Hiperkinetična motnja je povezana bodisi z gibalnim nemirom, z zmanjšano pozornostjo in koncentracijo bodisi z impulzivnim vedenjem.

Nemirnost otrok je nekaj povsem samoumevnega. Polni energije, o kateri se zdi, da je nikoli ne »pokurijo«, včasih do onemoglosti preizkušajo potrpežljivost staršev in seveda tudi učiteljev. Drugače je, ko ne gre več le za nemir, ki ga narekujeta navihanost in izrazita živahnost, ampak za težave pri koncentraciji in pomnjenju, ki lahko prerastejo v nepremostljiv problem. Paleta tovrstnih težav se skriva v tako imenovanem hiperkinetičnem sindromu, ki ga je, da bi se izognili resnim posledicam in zapletom, včasih treba premagovati tudi s celovitim terapevtskim pristopom. Ta zahteva celovito, terapevtsko pomoč, prilagojeno vsakemu otroku posebej, in vključitev celotne otrokove družine v program, ki ga iz bolnišnice prenesejo tudi v šolo. O tem smo se pogovarjali s prim. Mojco Brecelj-Kobe, vodjo službe za otroško psihiatrijo Pediatrične klinike Ljubljana.

S hiperkinetično motnjo se pri nas pobliže sreča tudi do sedem odstotkov otrok, kar se zdi neverjetno visoka številka, toda vsi ti otroci ne potrebujejo zdravljenja, zlasti ne z zdravili. Nemalokrat otrok, ki sicer ima določene kognitivne izpade, sam najde pravi način za premagovanje tovrstne težave, ki je lahko velika ovira pri doseganju izobrazbe.

Ko otrok s to motnjo odraste, ima morda še vedno težave zaradi tega, ker izgublja predmete, ker se ne more držati rokov, ker zamuja na sestanke, niza prometne prekrške, ker se ne more izogniti impulzivnosti ali konfliktnosti … Vendar jih obvladuje na način, ki je zanj primeren. »Veliko stvari je, ki jih otrok s hiperkinetičnim sindromom, čeprav mu ta ne povzroča težav, ki bi zahtevale zdravljenje, prinese s seboj v odraslost. Vendar jih je mogoče uspešno premagovati,« poudarja dr. Mojca Brecelj-Kobe, specialistka pedopsihiatrije.

Pred ukrepanjem opazovanje

Hiperkinetična motnja je lahko povezana bodisi z gibalnim nemirom, z zmanjšano pozornostjo in koncentracijo bodisi z impulzivnim vedenjem. To troje pomaga opredeliti diagnozo, toda težave morajo trajati vsaj šest mesecev in biti tako izrazite, da jih prepoznajo tako v domačem kot v šolskem okolju.

Omenjeni oddelek pediatrične klinike predstavlja vrh v stopenjski terapiji in diagnostiki, kar pomeni, da v bolnišnico sprejmejo le otroke, pri katerih so poprej preizkusili že vse druge možnosti, pa pričakovanih rezultatov ni bilo. Na oddelku, kjer lahko sočasno zdravijo največ 18 malih ali malo večjih pacientov, vsako leto sprejmejo v povprečju po sto otrok. V novem okolju, ki ima trikrat večjo kvadraturo kot na stari kliniki, se je ta številka že začela zviševati, ne nazadnje je povezana z naraščanjem duševnih motenj in stisk v družbi, ki je izpostavljena tako silovitemu spreminjanju. Precejšen del njihovega delovanja zavzema skrb za otroke z motnjami hranjenja (velika večina je deklic, njihova starost se izrazito znižuje), medtem ko ima vsaj polovica hospitaliziranih otrok v osnovi tudi hiperkinetično motnjo, ki jo potem poskušajo tudi diagnostično opredeliti. Soobolevnost (pojavljanje več motenj hkrati) je v otroštvu namreč prej pravilo kot izjema.

Vir: delo.si

Vprašanja, dileme in izkušnje o vzgoji otrok s posebnimi potrebami preberite na >>

O avtorju

Uredništvo

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
147,591
30.11.2021. ob 10:33
285,221
06.10.2021. ob 09:47
110,329
16.05.2021. ob 09:34
Preberi več

New Report

Close