Od brutalnosti me je vrglo s stola

Uredništvo, 23. julij 2010.

Janez Krmelj, slovenski misijonar, posveča svoje življenje obubožanemu malgaškemu ljudstvu. Ljubezen, s katero se že desetletja vedno znova vrača med svoje na rdeči otok Madagaskar,…

Janez Krmelj, slovenski misijonar, posveča svoje življenje obubožanemu malgaškemu ljudstvu. Ljubezen, s katero se že desetletja vedno znova vrača med svoje na rdeči otok Madagaskar, je zanj božji klic. Veterinarski tehnik s svojim znanjem veliko prispeva tudi k razvoju kmetijstva. Nenehno opozarja, da je treba ljudi učiti osnov kmetovanja, ne pa jim pošiljati konzerv. In ob tem skromno doda, da mu včasih uspe pozdraviti tudi kakšno bolno kravo. Tam je govedo pravo bogastvo, ki ga premore le vsak deseti kmet. »Morali bi videti veselje družine v takih trenutkih, saj niti riža ne morejo posaditi, če nimajo goveda, s katerim bi steptali riževo polje!« In je že pri novih načrtih – za diplomante njihove kmetijske šole namerava v Sloveniji zbrati denar. S skromnimi posojili bi lahko pridobljeno znanje prenesli v vsakodnevno kmetovanje.

V Sloveniji je bolj malo znano, da je naša država v okviru Svetovnega programa za hrano pred leti razvila sistem pomoči za Madagaskar. Vi ste takrat vodili misijon in projekt v Matangi. So se načrti uresničili?

Namesto denarnega prispevka smo predlagali učenje osnov kmetovanja in ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano nam je prisluhnilo. Pobudnik je bil zdaj že pokojni mag. Tone Globočnik, veterinar iz Lesc, ki je kot laični misijonar v našem misijonu proučeval zdravje domačih živali in ugotavljal, kaj vse bi bilo mogoče spremeniti, da ljudje ne bi bili lačni. Na ministrstvu za kmetijstvo se je našel denar, z njim pa smo zgradili kmetijsko šolo, manjšo farmo za prašiče ter usposobili kadre in nastal je program za izobraževanje kmetovalcev. Doslej je šolo uspešno končalo več kot šestdeset mladih. Misijon zdaj vodi Izidor Grošelj, ki je dober organizator. Na prašičji farmi je trideset plemenskih svinj, program je namreč zasnovan na križanju avtohtonih prašičev. Delo misijonarjev je usmerjeno v izobraževanje, zdravstvo ter razvojne dejavnosti v kmetijstvu, sam pa razvijam še gradnjo infrastrukture, zlasti cest.

Osnovno znanje evropskega kmetovanja najbrž ni primerno. Pod kakšnimi pogoji bi mladi dobili kredit?

Učimo jih kompostiranja, ki je prvi ukrep, kajti zemlja na Madagaskarju je slaba, gnoja ni, za mineralna gnojila pa ni denarja. Z uporabo komposta bodo lahko namesto enega pridelka manioka pridelali dva. Zemlje je dovolj. Kot prvi pogoj za mlade bi postavili zahtevo, naj posadijo bananovce, drevesa kruhovca, avokado, ananas in liči, ki raste podobno kot češnje. Kolikor družinskih članov, toliko dreves. Gre za majhne vsote, že 50 evrov bi zadostovalo, da bi denimo lahko začeli rediti kokoši, ribe in čebele. Ob dobrem gospodarjenju bi privarčevali za prašiča. Šolska farma ima dovolj plemenskih svinj za križanje z domačimi, tako da v teh družinah ne bi bilo več lakote. Moj cilj je, da bi mladi lahko uporabili kmetijsko znanje doma in postali neodvisni od matične družine in bi v življenju laže uveljavljali tudi pridobljene moralno-etične vrline.

Preberite intervju v celoti na spletni strani >>

O avtorju

Uredništvo

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
147,431
04.08.2021. ob 10:14
284,552
31.07.2021. ob 17:39
110,204
16.05.2021. ob 09:34
Preberi več

New Report

Close