Ko znaš, se s slamo lahko igraš

Uredništvo, 21. julij 2010.

Joži Košak je ena zadnjih, ki še šiva nekdaj tako znane domžalske slamnike. A danes ji preproste slamice, ki so jih spletene v pokrivala včasih…

Joži Košak je ena zadnjih, ki še šiva nekdaj tako znane domžalske slamnike. A danes ji preproste slamice, ki so jih spletene v pokrivala včasih nosili predvsem premožnejši, povzročajo nemalo težav – kakovostne ržene ali pšenične slame se namreč ne da več dobiti.

Da sta pšenična in ržena slama uporabni tudi za izdelovanje prestižnih slamnikov, so kmetje iz okolice Domžal, Mengša, Kamnika in Črnega grabna spoznali že konec 18. stoletja, dejavnost, ki naj bi se po nekaterih ustnih virih začela v vasici Ihan, pa se je zelo hitro razvila v eno najmočnejših obrti in kasneje industrij ob koncu 19. stoletja pri nas. Slamo so v kite v praktično vsaki hiši na tem območju pletli vsi – otroci, ženske, moški, mlajši in starejši, da pa so bili slamniki zares dobre kakovosti, je bilo treba poskrbeti že s pripravo slame. Ta je morala biti posebno gladka, dolga in bela, zato so jo sejali, želi in sušili posebej in zelo previdno, da je niso poškodovali. Do jeseni, ko se je začel čas za pletenje, so slamo posušili in jo skrbno ločili na debele in bolj tanke ter gladke in hrapave slamice. Tiste, nekoliko slabše kakovosti, so prebarvali z rdečo, modro ali črno barvo, najbolj pa so bili cenjeni slamniki iz čim bolj svetle in gladke slame, zato so slamo tudi belili ali v velikih posodah z žerjavico in žveplenim prahom tudi žveplali. Kot je mogoče razbrati iz številnih zgodovinskih virov, ki jih je zbral tudi pokojni domžalski kronist Stane Stražar, so se kmetje od jeseni, ko se je glavno delo na poljih končalo, vse do pomladi ob zabavnih in družabnih večerih, polnih različnih zgodb in pesmi, posvečali pletenju kit.

Izpod spretnih rok so iz slamic nastajale kite najrazličnejših vzorcev – več kot sto so jih poznali! Kite, ki so jih v gladke ali cik-cak vzorce pletli iz štirih, petih, sedmih, devetih, šestnajstih ali celo enaindvajsetih slamic, so navijali na lesene deščice, dolge 48 cm, ki so jih imenovali komolci. Ena kita, ki so jo takšni kmetje prodali naprej v slamnikarske tovarne, je bila dolga 25 metrov, za kar pa je bilo treba slamo zasukati kar 25-tisočkrat! Kite so od kmetov odkupili obrtniki in tovarnarji in iz njih sešili in na posebnih modelih oblikovali slamnike, ki jih je bogata gospoda ob koncu 19. stoletja nosila po vsej Evropi in tudi v Ameriki. Več kot milijon so jih v zlatem obdobju izdelali na leto, dobiček pa je v te kraje privabil več posameznikov, Slovencev, zlasti pa Tirolcev, ki so postavili nekaj mogočnih tovarn in obrtnih delavnic. Te so bile temelj razvoja tega območja in domačini še danes radi povedo, da so Domžale iz vasi v le nekaj desetletjih v eno bolj razvitih občin v Sloveniji zrasle prav na slamnikih.

Vir: Gorenjski Glas

Obiščite virtualno ropotarnico dobrih idej, verzov, daril, povabil in nasvetov na >>

O avtorju

Uredništvo

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
147,420
24.07.2021. ob 23:02
284,474
12.07.2021. ob 21:25
110,190
16.05.2021. ob 09:34
Preberi več

New Report

Close