Empatije se verjetno ni mogoče naučiti

Uredništvo, 29. junij 2010.
Ostalo

David Ritchie, profesor na univerzi Portland Ko se je ameriški športni zvezdnik Tiger Woods pred nekaj meseci javno opravičil za zakonsko nezvestobo in laganje javnosti,…

David Ritchie, profesor na univerzi Portland

Ko se je ameriški športni zvezdnik Tiger Woods pred nekaj meseci javno opravičil za zakonsko nezvestobo in laganje javnosti, so njegov nastop analizirale tudi največje televizijske mreže in časopisi. Najemali so posebne strokovne komentatorje, predavatelje retorike in učitelje javnega nastopanja, ki so analizirali njegov nastop, dokazovali njegovo neiskrenost in podobno. Zakaj je bilo njegovo opravičilo tako zanimivo za ameriško javnost?

Najbolj pogost odgovor bi bil, da je kriv zvezdniški sistem, v katerega kot družba izjemno veliko vlagamo. Zvezdniki nam po eni strani pomagajo verjeti, da lahko v Ameriki vsak doseže slavo, bogastvo in zvezdniške vrhove, o katerih govori znani ameriški sen. Po drugi strani nas njihovi grehi povezujejo in tolažijo, da so tudi oni samo ljudje, ki kdaj naredijo napake, nam pa podeljujejo moč odpuščanja, zaradi katere se sami počutimo bolje.

Woodsovo opravičilo kaže zelo tipičen vzorec, kako se ljudje v naši kulturi odzivamo, kadar nas zalotijo, da smo storili nekaj »narobe«. Čeprav racionalno vemo, da to ni najbolj pametno, dejanje najprej zanikamo in se pri tem pogosto tudi zlažemo. Sledi razkritje, ki je za nas dvojno nerodno: razkrije naše dejanje in hkrati še laž, ki je za javnost – ali zakonskega partnerja – ponavadi hujša od samega dejanja. Ta zadrega nas prisili v opravičilo in – če gre za javno osebo – javno kesanje. Na tej točki pa se prebudi moja raziskovalna radovednost: kakšen jezik bo uporabil grešnik za svoje kesanje. Kako ga bo ozgodbil, s katerimi metaforami in simboli bo poskušal vzbuditi sočutje ali celo razumevanje pri svojem občinstvu. Skratka, zanima me povezava med jezikom in empatijo.

Ali obstaja jezikovni recept za empatijo?

Težko govorim o receptu. Raziskovalci lahko kvečjemu pomagamo razviti načine, s katerimi bi bilo mogoče olajšati komunikacijo med posamezniki in družbenimi skupinami, pa tudi znotraj interesnih skupin – med znanstveniki in laiki, zdravniki in bolniki, policijo in državljani … Verjamem namreč, da je mogoče ugotoviti, kakšna je vloga jezika pri doseganju empatije, v kakšnih okoliščinah je empatičen odnos med posamezniki ali družbenimi skupinami sploh mogoč, kdaj so se ljudje pripravljeni vživeti v drugega in kdaj ne …

 … kdaj je empatija celo nesprejemljiva, kar se je v ZDA pokazalo pri odnosu javnosti do islamskega sveta po napadu na newyorška dvojčka?

Ljudje imamo zelo dobro razvite strategije preprečevanja empatije. To je najbolj očitno med vojno, političnimi kampanjami ali spopadom med različnimi družbenimi skupinami. Analiza govorov tedanjega britanskega premierja Tonyja Blaira in našega predsednika Georgea Busha to zlahka potrdi. Po napadu sta oba uporabljala retorične prijeme, ki so onemogočali empatične občutke do celotnega islamskega sveta. Njuno sporočilo je bilo zelo radikalno: napadalci in tisti, ki jih podpirajo, sploh niso ljudje, zato do njih ne moreš in ne smeš občutiti empatije. Šele čez nekaj časa je Bush nekoliko ublažil svojo retoriko in začel razlikovati med dobrimi in slabimi muslimani. Do dobrih lahko občutimo empatijo, do slabih pa ne.

Intervju je v celoti dostopen v Sobotni prilogi ali na spletni povezavi >>

Medsebojni odnosi in komunikacija. Kako ravnate s čustvi in kakšen odnos imate do sebe? Več na >>

O avtorju

Uredništvo

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
147,494
26.09.2021. ob 09:23
284,985
18.10.2021. ob 23:01
110,291
16.05.2021. ob 09:34
Preberi več

New Report

Close