Skrivnost uspeha Majde Kreševič so objemi

Uredništvo, 17. junij 2010.
Ostalo

Najučitelj/ica 2009/2010 V začetku prejšnjega tedna se je s slovesno podelitvijo prestižnega naziva končala Onina akcija Najučitelj/ica 2009/10. Med skupno 254 kandidati je daleč največ…

Najučitelj/ica 2009/2010

V začetku prejšnjega tedna se je s slovesno podelitvijo prestižnega naziva končala Onina akcija Najučitelj/ica 2009/10. Med skupno 254 kandidati je daleč največ glasov (115) prispelo za Majdo Kreševič, učiteljico tretjega razreda OŠ Kamnica pri Mariboru. »Naslov je prišel v prave roke,« so poudarjali Kamničani, otroci pa so na ves glas skandirali: »Majda, Majda, Majda …« Da je nekaj posebnega, smo se prepričali tudi v pogovoru z njo. Do razglasitve je bilo njeno ime pod strogim embargom, tako da sploh ni vedela, zakaj smo prišli na njihovo šolo, kaj tam počnejo minister, njen mož, hčerki, starši in predstavniki lokalne skupnosti. Presenečenje je sijajno uspelo.

Ste si vsaj malo mislili, da bi ravno vi postali najučiteljica iztekajočega se šolskega leta?

Zelo ste me presenetili. Bila sem povsem ganjena, ker sploh nisem vedela za dogodek. Nimam pojma, kako je ravnatelju Tomažu Čeplaku uspelo ohraniti skrivnost. Očitno je mojster na tem področju. Ne vem pa, kako je tudi vsem drugim uspelo do konca molčati. Učim majhne otroke in šele po prireditvi me je prešinilo, da je pravi čudež, da so bili čisto vsi tiho.

Kakšen je recept za najboljšo učiteljico? Zdaj nam lahko poveste iz prve roke.

Oh, kakšnega posebnega recepta zagotovo ni. Prav gotovo pa mora vsak učitelj imeti rad otroke, znati pa je treba tudi primerno komunicirati s starši.

Vaša mama, ki se je skupaj z vašim očetom udeležila prireditve, nam je s solzami sreče v očeh prišepnila, da ste se že kot prvošolka odločili, kateri bo vaš poklic.

Ja, to je res. V otroštvu sem bila športnica. Aktivno sem trenirala smučanje, zato sem želela postati učiteljica športne vzgoje. Oče mi tega enostavno ni dovolil, ker me je želel nekako zaščititi. Najbolj ga je skrbelo, kaj bo z menoj, če se poškodujem. Potem sem se odločila za razredni pouk, ker imam rada otroke, odkar vem zase. Vpisala sem se na pedagoško gimnazijo. Bila sem v prvi generaciji usmerjenega izobraževanja. Izbrala sem razredni pouk. Kasneje sem študij nadaljevala ob delu, vendar mi je ostalo nekaj neopravljenih izpitov in to je moja boleča rana. Medtem sem dvakrat rodila in nekako mi ni uspelo združiti dela, skrbi za otroka in študija. Tako je pač bilo.

Koliko vam izkušnje z lastnima hčerkama pomagajo pri delu z otroki v šoli?

Zelo veliko! Ko sem začela delati v šoli, sem malo drugače gledala na otroke, ker še nisem imela svojih. Zdaj ko sta hčerki že najstnici, jih veliko bolje razumem. Vsak otrok je svojevrsten izziv.

Preberite intervju s prejemnico prestižnega naziva Najučitelj/ica 2009/2010 v celoti na spletni povezavi >> ali v prilogi Ona

Učitelji in učenci, zaupajte svoje predloge, kritike, pomisleke in pohvale na forumu >>

O avtorju

Uredništvo

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
147,591
30.11.2021. ob 10:33
285,221
30.11.2021. ob 13:32
110,329
16.05.2021. ob 09:34
Preberi več

New Report

Close