Poznajte svoj srčni utrip!

Uredništvo, 04. junij 2010.
Ostalo

Svetovni teden srčnega ritma: 8. – 14. junij 2010 Kaj se zgodi, ko srčni ritem postane neenakomeren (nereden)? Srčne aritmije oz.  motnje srčnega ritma, so…

Svetovni teden srčnega ritma: 8. – 14. junij 2010

Kaj se zgodi, ko srčni ritem postane neenakomeren (nereden)?

Srčne aritmije oz.  motnje srčnega ritma, so resen zdravstveni problem. Pri atrijski fibrilaciji (AF), najpogostejši motnji srčnega ritma, zaradi nenormalne električne aktivnosti srčnih preddvorov srce bije hitro in neenakomerno. Atrijska fibrilacija poveča tveganje za možgansko kap, srčno popuščanje in smrt.

AF prizadene okoli 7 milijonov ljudi v evropski uniji in ZDA. Zgodnje odkritje bolezni  z  elektrokardiografsko preiskavo in učinkovito zdravljenje le-te daje življenje in pravi ritem vašemu srcu.

Kaj je atrijska fibrilacija?

Atrijska fibrilacija je strokovni izraz za najpogostejšo motnjo srčnega ritma (aritmijo), ki izvira v atrijih oz. srčnih preddvorih. Slovensko ji rečemo preddvorno migetanje. Nastane zaradi nenormalne električne aktivnosti srčne mišice – preddvora utripata neredno, ne pa v enakomernem in ustaljenem ritmu s prekatoma.

Pri zdravem srcu srčni ritem nadzoruje sinusni vozel. Sinusni vozel proži električni signal znotraj preddvorov nato pa v prekate. Pri bolnikih z atrijsko fibrilacijo pa se namesto enega samega električnega signala iz sinusnega vozla na različnih mestih v atriju prožijo številni dodatni (nenormalni) električni signali. Ti povzročijo hitro, neusklajeno in neredno aktivacijo atrijev – posledica tega je nepravilno in pospešeno bitje srca.


Slika 1: Električna aktivnost normalno delujočega srca v primerjavi z atrijsko fibrilacijo

Atrijska fibrilacija se lahko pojavlja občasno, lahko pa je trajna. Najpogostejši simptomi AF so: hitro, neenakomerno utripanje srca, razbijanje srca oz. nelagodje v prsih, kratka sapa, vrtoglavica in/ali zmerna do huda bolečina v prsih. Atrijska fibrilacija je lahko tudi brez simptomov, zato pogosto ostane neodkrita in nezdravljena, dokler se ne pojavijo zapleti bolezni. Atrijsko fibrilacijo lahko ugotovijo s standardno elektrokardiografsko preiskavo (EKG).

Kakšni so zapleti atrijske fibrilacije?

Najnevarnejši zaplet atrijske fibrilacije je možganska kap. Atrijska fibrilacija je vzrok za 15-20 % vseh možganskih kapi. Pri atrijski fibrilaciji srce ne bije dovolj učinkovito, da bi po telesu poganjalo dovolj krvi. Ker se preddvora med krčenjem ne izpraznita povsem, kri v njiju zastaja in v takih razmerah lahko nastane krvni strdek (trombus). Kadar se del strdka odtrga in zaide v krvni obtok, lahko pride do zapore arterije kjerkoli v telesu; če strdek zamaši arterijo, ki prehranjuje možgane, povzroči možgansko kap.

Možganske kapi, ki so posledica atrijske fibrilacije, so praviloma bolj hude kot so ishemične možganske kapi zaradi drugih vzrokov. Dokazano je, da so kar 5x bolj pogoste pri bolnikih z AF, kot pri osebah brez te bolezni. Atrijska fibrilacija je kompleksna bolezen, ki lahko podvoji umrljivost bolnikov, za 2- do 3-krat poveča tveganje za srčno popuščanje in zelo poslabša kakovost življenja bolnikov, saj simptomi bolezni kot so prehiter srčni utrip, bolečina v prsih, kratka sapa, utrujenost, vrtoglavica poslabšajo opravljanje njihovih vsakodnevnih aktivnosti.

Atrijska fibrilacija je poglaviten vzrok obolevnosti in umrljivosti; prizadene okoli 4,5 milijona ljudi v evropski uniji. Bolezen je manj pogosta med mlajšo populacijo, njena pojavnost pa s starostjo zelo narašča.
Pojavnost atrijske fibrilacije se vztrajno veča. Atrijska fibrilacija je – poleg zastojnega srčnega popuščanja, sladkorne bolezni tipa 2 in presnovnega sindroma – ena od naraščajočih srčno-žilnih bolezni 21. stoletja. Medtem ko je pogostnost atrijske fibrilacije med splošno odraslo populacijo med 0,4 – 1 %, pa le-ta pri osebah, starih 80 let ali več, naraste na 8 %. Zaradi staranja prebivalstva, postaja atrijska fibrilacija naraščajoči javno-zdravstveni problem.

Število hospitalizacij se je povečalo močno povečalo v zadnjih 20 letih zaradi atrijske fibrilacije; ocenjujejo, da je samo v evropski uniji približno tretjina vseh hospitalizacij posledica aritmij in nenadne srčne smrti.

Kaj povzroča atrijsko fibrilacijo?

Najpogostejši dejavniki tveganja za razvoj atrijske fibrilacije so visok krvni tlak, bolezni srčnih zaklopk (predvsem bolezni mitralne zaklopke) in koronarna bolezen. Poleg tega so za razvoj AF bolj ogroženi starejši ljudje, bolniki s čezmernim delovanjem ščitnice, debeli bolniki in tisti, ki uživajo alkohol. Atrijska fibrilacija se lahko pojavi tudi brez očitnega vzroka.
V nekaterih primerih je atrijska fibrilacija lahko posledica akutnih reverzibilnih stanj, kot je npr. prebolela srčna kap (infarkt miokarda), nedavni kirurški poseg na srcu, akutna pljučna bolezen, perikarditis (vnetje osrčnika) oz. toksikoza (zastrupitev), predvsem z etanolom.

Kako atrijsko fibrilacijo zdravimo?

Redne kardiološke diagnostične preiskave kot so avskultacija in EKG ter zdrav življenjski slog lahko omogočijo zgodnje odkrivanje in zdravljenje bolezni.
Pri zdravljenju atrijske fibrilacije imamo 3 cilje:

  • vzpostavitev in vzdrževanje normalnega srčnega ritma,
  • obvladovanje srčne frekvence in preprečevanje nastajanja krvnih strdkov – vse z namenom zmanjšanja simptomov aritmije
  • zmanjšanje srčno-žilnih zapletov ter s tem manjše obolevnosti in umrljivosti.

Atrijsko fibrilacijo zdravimo z zdravili in interventnimi posegi, katerih namen je izboljšati simptome bolezni in preprečiti trombembolične dogodke.

Raziskave so usmerjene predvsem v razvoj novih, učinkovitih zdravil za zdravljenje AF, ki bi jih bolniki lažje prenašali – na ta način bi zmanjšali pogostnost srčno-žilnih zapletov bolezni.

Zgodnje odkrivanje in ustrezno zdravljenje atrijske fibrilacije prispevata k ohranjanju boljše kakovosti življenja bolnikov, manjšemu številu hospitalizacij in srčno-žilnih zapletov.

Posvetujte se na spletnem forumu: Kardiologija na spletni povezavi >>

O avtorju

Uredništvo

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
147,556
26.09.2021. ob 09:23
285,001
22.10.2021. ob 07:07
110,295
22.10.2021. ob 07:17
Preberi več

New Report

Close