Motivacija za zdrav življenjski slog pomaga vsem

Uredništvo, 02. junij 2010.
Ostalo

Na sliki: Karmen Janša, dr. med., spec. internist   Sladkorna bolezen je epidemija tretjega tisočletja. Po ocenah organizacije IDF (International Diabetes Federation) ima sladkorno bolezen…

Na sliki: Karmen Janša, dr. med., spec. internist
  

Sladkorna bolezen je epidemija tretjega tisočletja. Po ocenah organizacije IDF (International Diabetes Federation) ima sladkorno bolezen okoli 250 milijonov svetovnega prebivalstva. V Sloveniji živi več kot 120 tisoč ljudi s sladkorno boleznijo. Za podrobnejše informacije o fenomenu, ki je v očitnem porastu tudi v Sloveniji smo povprašali gospo Karmen Janša, dr. med., spec. internist, ki nam je z veseljem odgovorila na marsikatero vprašanje in nam približala svet, ki ga zaznamuje sladkorna bolezen.

 


1. Kako se razlikuje delovanje organizma pri osebi, ki nima sladkorne bolezni in kako deluje organizem osebe, ki ima sladkorno bolezen?

Pri zdravem človeku sta presnovna procesa, gradnja in razgradnja, ki sta odvisna od delovanja hormonov, v medsebojnem ravnotežju. Najpomembnejši presnovni hormoni so insulin, rastni hormon, glukagon, adrenalin in kortizol. Pri sladkorni bolezni zaradi pomanjkanja učinkov insulina presnovni procesi niso več v medsebojnem ravnovesju. Ker je insulin glavni hormon gradnje, v telesu ob njegovem pomanjkanju pričnejo prevladovati procesi, ki jih pospešujejo hormoni razgradnje, kortizol, glukagon, adrenalin. Insulin namreč omogoča skladiščenje energije in preprečuje razgradnjo beljakovin v mišicah in maščob v maščobnem tkivu ter zavira nastanek glukoze v jetrih. Zaradi pomanjkanja insulina in prevladovanja hormonov razgradnje pride v telesu do povečanega nastajanja glukoze in do zmanjšanja porabe glukoze. Glukoza v krvi prične naraščati.

2. Ali so kakšni opozorilni znaki, ki so specifični samo za sladkorno bolezen, ali je to skupek različnih znakov, ki s skupnim pojavom nakazujejo na sladkorno bolezen?

Najbolje, če kar nadaljujem prejšnji odgovor, ko smo zaradi pomanjkanja insulina in prevladujočega učinka kontraregulatornih hormonov prišli do povečane glukoze v krvi. Ko se glukoza v krvi poviša do približno 10 mmol/l, se preseže ledvični prag in glukoza se prične izločati skozi ledvica in se pojavi v urinu. S seboj pa povleče tudi večjo količino vode. Človek pogosteje urinira. Zaradi izločanja večje količine urina pride v telesu do pomanjkanja vode, kar povečuje žejo. Če človek ne pije dovolj, pride do izsušitve. Znaki so povečano uriniranje, ki se najbolj opazi ponoči, suha usta, utrujenost, povečana žeja. Pri sladkorni bolezni tip 1 znaki nastanejo hitro. Zaradi hitrega in večjega pomanjkanja insulina pride ob razpadu maščob do nastanka ketonov in pojava ketoacidoze. Pri sladkorni bolezni tip 2 pa je nastop bolezni počasen, običajno v sklopu drugih bolezni zaradi sindroma insulinske odpornosti (debelosti, povišanega krvnega tlaka, povečanih maščob). Naj še enkrat poudarim, da pri sladkorni bolezni ne gre samo za motnjo v presnovi sladkorjev (ogljikovih hidratov), temveč tudi za motnjo v presnovi maščob, beljakovin, vode in mineralov.

3. V kolikšni meri smo za nastanek sladkorne bolezni odgovorni sami? Ali lahko z določenim življenjskim stilom preprečimo njen nastanek ?

Sladkorna bolezen tip 1 nastane običajno zaradi avtoimunskega propada celic beta v trebušni slinavki. Vzroka za nastanek še niso našli. Pomembno vlogo pri nastanku bolezni imajo vplivi iz okolja, predvsem sumijo nekatere viruse. Najverjetneje pa so ti povezani z določenimi genskimi dejavniki, ki pa glede na primerjavo obolevnosti dvojčkov (zboli približno 50% enojajčnih dvojčkov) niso edini vzrok.

Pri sladkorni bolezni tip 2 je genska osnova prav tako še neznana, je pa močnejša kot pri tipu 1. Enojajčni dvojčki zbolijo za sladkorno boleznijo tip 2 skoraj v 100%. Znani pa so nekateri dejavniki okolja, predvsem debelost, telesna neaktivnost, nezdrava prehrana.

Z zdravim življenjskim slogom, to se pravi z redno telesno dejavnostjo, zdravo prehrano in skrbjo za telesno težo lahko preprečimo oziroma odložimo nastanek sladkorne bolezni tip 2, ne moremo pa vplivati na nastanek sladkorne bolezni tip 1. Pri vseh tipih sladkorne bolezni pa z zdravim življenjskim slogom lahko vplivamo na urejenost krvnega sladkorja in drugih pridruženih kroničnih bolezni.

4. Kaj morajo vedeti svojci, partnerji, starši o osebi, ki zboli za sladkorno bolezen? Kako lahko diagnoza sladkorna bolezen vpliva na posameznika, na njegov psihični, socialni in fizični ustroj?

Predvsem ji morajo stati ob strani. Poleg tega je dobro, da poznajo načela zdrave prehrane, pomen telesne dejavnosti, da svojega bližnjega motivirajo k zdravemu življenjskemu slogu. In so mu tudi zgled, posebno starši otroku, partner partnerju. Poznati pa morajo tudi zaplete sladkorne bolezni, predvsem hipoglikemijo. In seveda kako ob hipoglikemiji ukrepati.

Depresija je pri sladkornih bolnikih pogostejša in obratno, sladkorna bolezen je pogostejša pri depresivnih bolnikih. Ali je skupna točka premajhna telesna dejavnost, premajhna skrb za zdravo prehranjevanje, premalo gibanja v naravi? Vzrok je še nepoznan. Sladkorna bolezen zahteva bolj discipliniran način življenja, ki pa marsikomu ne uspeva najbolje.

Nekateri so bolj občutljivi, pojavljajo se občutki nemoči, strahu, krivde na primer ob zaužitju prevelike količine ali nepravilne prehrane. K depresiji nagnjene osebe postanejo žalostne, potrte, brezvoljne, manj se gibljejo, več in bolj nekontrolirano se prehranjujejo, telesna teža narašča, vse skupaj jih pripelje v začaran krog, iz katerega ne vidijo izhoda. Toda svojci, prijatelji lahko pomagajo s pozitivnim pogledom na stvari, z ustreznim motiviranjem, zgledom. Če so simptomi močneje izraženi pa potrebujejo pomoč zdravnika. Seveda pa se to ne dogaja vsem bolnikom s sladkorno boleznijo. Poznamo veliko vrhunskih športnikov, ki so uspeli kljub sladkorni bolezni. Veliko je ljudi, ki živijo povsem normalno in polno življenje. Veliko mojih bolnikov je spremenilo svoj življenjski slog in povedo, da živijo bolj polno in aktivno in da se bolje počutijo, kot pred tem. Kaj naj rečem, sto oseb, sto različnih zgodb.

5. Kateri so miti o sladkorni bolezni, ki ne držijo?

Miti o sladkorni bolezni? Težko vprašanje. Morda to, da ljudje mislijo, da ne smejo ničesar jesti, kar pa ni res. Ne smejo jesti sladkorja in sladkanih jedi ali pijač, ne preveč mastnih jedi. Vse to pa so načela zdrave prehrane, katera bi morali upoštevati vsi.

6. Katera je zelo priporočljiva in zelo odsvetovana hrana v primeru sladkorne bolezni?

Priporočljiva je zdrava prehrana, ki je enaka za vse ljudi. Vsebovati mora kompleksne ogljikove hidrate (50 do 60%), beljakovine (15 do 20%), kvalitetne maščobe (25 do 30%), vitamine in minerale, vlaknine (približno 25g) ter zadostno količino vode (8 kozarcev). Med ogljikovimi hidrati se je potrebno izogibati tistim z visokim glikemičnim indeksom, pri maščobah pa nasičenim in trans maščobnim kislinam.

7. Ali je v primeru sladkorne bolezni res veliko v vrsti hrane, ali je v njeni kombinaciji, načinu življenja ter razporedu obrokov?

Tako kot za vsakega posameznika veljajo tudi za sladkornega bolnika načela zdrave prehrane,  (pet obrokov dnevno, pester izbor živil, energijska uravnoteženost) in redne telesne dejavnosti (vsaj 5 krat tedensko pol do ene ure telesne dejavnosti, toliko intenzivne, da se pri njej spotimo, toda še vedno lahko pogovarjamo).

8.Kakšne so razlike, podobnosti in implikacije pri nosečnostni sladkorni boleznii in običajni sladkorni bolezni?

Nosečnostna sladkorna bolezen se pojavi oziroma jo prvič odkrijemo v nosečnosti. Znakov ne povzroča, zato jo iščemo načrtno, s presejalnim testom. Glede etiologije je podobna sladkorni bolezni tip 2, seveda pa se v nosečnosti lahko pojavi tudi sladkorna bolezen tip 1. Nosečnostno sladkorno bolezen dobijo približno 3 od 100 nosečnic. V Sloveniji je 125 tisoč sladkornih bolnikov, kar predstavlja 6.5% populacije. Z naraščanjem debelosti in nezdravim življenjskim slogom naraščata tako sladkorna bolezen tip 2 kot nosečnostna sladkorna bolezen.

9. Ali je mogoče narediti profil osebe, ki ima sladkorno bolezen in če, kakšen je?

Sladkorna bolezen tip 2 je pogostejša pri osebah s povečano telesno težo oziroma debelostjo centralnega tipa (postava v obliki jabolka) in telesno manj dejavnih osebah. Na žalost se starost, pri kateri se pojavlja, ves čas niža.

10. Na kaj morajo biti osebe, ki imajo sladkorno bolezen, še posebej pozorne?

Da imajo dobro urejeno sladkorno bolezen, ker s tem v največji meri vplivajo na nastanek kasnih zapletov sladkorne bolezni.

11. Kako naj se ravnajo osebe ob obisku trgovine, lekarne, … kjer je na policah mogoče najti veliko različnih preparatov?

Preparatov je veliko. Vedno je potrebno preveriti deklaracijo, kaj posamezni preparati vsebujejo. Sama zagovarjam uživanje pestre prehrane in izogibanje industrijskim izdelkom. Pri uživanju umetnih sladil je potrebna zmernost, ker vemo da v preveliki količini lahko povzročajo nastanek rakavih obolenj, če pa popijete dve do tri kavice z dodatkom umetnega sladila, pa ne boste imeli posledic.

12.  Ali je priporočljivo, da si posameznik meri sladkor v krvi kot “preventiva “?  V primeru, da je ta pristop pravilen, kakšni so intervali in kdaj naj bo posameznik pazlivejši?

V okviru preventivnih pregledov se pri ženskah po 45 in moških po 40 letu vedno določi tudi krvni sladkor. Sladkorna bolezen je prisotna, če je krvni sladkor na tešče enak oziroma večji od 7 mmol/l ali, če je izmerjen kadarkoli večji od 11 mmol/l. Vrednosti manjše od 6.1 mmol/l pomenijo, da ne gre za sladkorno bolezen. Vmesne vrednosti pomenijo mejno bazalno glikemijo.

13. Katere so morda spremembe, ki ste jih opazili v zadnjem času?

Kot sem že povedala se pojavnost sladkorne bolezni tip 2 strmo povečuje. Nekoliko pa se povečuje tudi pojavnost sladkorne bolezni tip 1. Starost nastanka sladkorne bolezni tip 2 je na žalost vse nižja in se pojavlja že pri otrocih.

14. Kakšne so novosti na področju zdravljenja? Ali je kakšen preprostejši način za injeciranje insulina v telo?

V zadnjem času je prišla na tržišče nova skupina zdravil za zdravljenje sladkorne bolezni tip 2, inkretini. Insulinski analogi kratkega in dolgega insulina so na tržišču že dlje časa. Veliko raziskav in izboljšav je na področju insulinskih črpalk in kontinuiranega merjenja glukoze. Insulin običajno dajemo v podkožje. Zaradi izredno tankih in posebej oblikovanih iglic je injeciranje praktično neboleče, brez večje poškodbe kožnih celic. Obstaja pa tudi insulin v obliki aerosola, ki ga s podobno napravo, kot pri astmi, vnesemo v pljuča, od koder preide v krvni obtok. Insulin v aerosolu je samoplačniški, cena je visoka, učinek ne povsem predvidljiv (infekti), uporaben samo kot insulin s kratkim delovanjem.

15. Kaj bi svetovali osebi, ki je izvedela, da ima sladkorno bolezen?

Kaj naj rečem? Poglejte okrog sebe, poiščite pozitivne stvari, veselite se življenja. Pojdite v naravo, prisluhnite petju ptic, šelestenju dreves, dotaknite se rosnih kapljic in prelepih cvetov, naužijte se sončnih žarkov in lepot okoliške narave. Vaše telo se bo napolnilo z novimi močmi, sprostile se bodo tudi vaše misli. Življenje bo lažje, s sladkorno boleznijo ali brez nje. Morda se celo vprašate, ali je to res bolezen, ali le nov življenjski stil?

16. Najlepša hvala za izčprne in poučne informacije. Želimo Vam veliko uspeha pri delu še naprej.
Hvala tudi vam

Vprašanja pripravila: Petra Petravič, Med.Over.Net

Obiščite spletni forum: Sladkorna bolezen in povprašajte za strokovni nasvet ali mnenje na >>

O avtorju

Uredništvo

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
147,561
26.09.2021. ob 09:23
285,026
25.10.2021. ob 23:17
110,298
25.10.2021. ob 21:19
Preberi več

New Report

Close