Če se pri dojenju pojavijo težave (1. del)

Uredništvo, 18. november 2009.

Čeprav je dojenje najbolj naraven proces prehranjevanja in tudi odnosa med otrokom in materjo, se lahko pri tem pojavijo tudi nekatere težave. Marsikateri problem se…

Čeprav je dojenje najbolj naraven proces prehranjevanja in tudi odnosa med otrokom in materjo, se lahko pri tem pojavijo tudi nekatere težave. Marsikateri problem se uredi sam po sebi, ko se dojenček in mamica navadita drug na drugega. V nekaterih primerih pa je potreben posvet s svetovalko za dojenje, patronažno sestro ali celo obisk pri zdravniku.
 
Premalo mleka

Najpogostejša skrb staršev je, ali njihov dojenček dobi dovolj mleka za svojo rast in razvoj. Malo bitje daje namreč včasih znake, da bi bilo rado kar naprej pri prsih ali pa joka tudi po tem, ko je že izpraznilo materine dojke.

Vedeti moramo, da otrokov jok ali potreba po sesanju nista vedno povezana z njegovo lakoto. Mamice lahko pogosto opazijo, da njihovi dojenčki marsikdaj po obroku še naprej z zadovoljstvom sesajo dojko, v kateri ni več mleka. Ti dojenčki se želijo po obroku samo še malo “pocrkljati”, kar je zanje najprijetnejše pri dojki. Mamic naj to ne skrbi, saj je takšno obnašanje dojenčka povsem naravno. S tem, ko sesa izpraznjeno dojko, jo dojenček tudi stimulira, tako da bo v prihodnje proizvedla več mleka.

Kako je lahko mati prepričana, da je dojenček popil dovolj mleka? Najpreprostejša metoda je štetje polulanih in pokakanih pleničk. 5 do 6 resnično mokrih in 2 do 5 pokakanih pleničk na dan (po 6 tednu starosti lahko dojenček kaka tudi samo enkrat na nekaj dni, vendar takrat zelo obilno) je znak, da je dojenček popil dovolj mleka. Ob tem je pomembno tudi opazovanje dojenčkovega obnašanja (če je zdrav, živahen) in spremljanje pridobivanja njegove telesne teže. Po priporočilih Mednarodne zveze za dojenje naj bi dojenček v prvih treh mesecih pridobil 110 do 230 g telesne teže na teden, pri čemer se upošteva otrokova najnižja telesna teža (in ne porodna teža). Prirastek telesne teže pri 4 do 6 mesece starem dojenčku pa naj bi bil med 85 in 140 g na teden.

Znana so obdobja (pri približno 3, 6 in 12 tednih), ko se želijo dojenčki pogosteje dojiti. Takrat se mnoge mamice ustrašijo, da imajo morda premalo mleka. Vendar pa je vzrok za večje potrebe po mleku v dojenčkovem poskoku v rasti. S pogostejšim dojenjem dojenček stimulira večjo proizvodnjo mleka v dojkah in si tako zagotovi dovolj hranljivih snovi za pospešeno rast. Približno v 2 do 3 dneh bodo dojke začele proizvajati toliko več mleka, da se bo dojenček verjetno spet nasitil ob manj pogostih podojih.

V primeru, ko se zdi, da dojke iz kakršnegakoli razloga ne proizvajajo dovolj mleka, se običajno ni treba takoj zateči k dodajanju umetnega mleka, saj obstajajo številne metode, kako pospešiti nastajanje materinega. Mati naj se prepriča, da dojenček pravilno sesa (glej odstavke o pravilnem pristavljanju).

Dojiti pogosteje. Večkrat je otrok podojen, več mleka bo nastajalo. Novorojenčka naj bi podojili približno na dve uri (oz. vsaj 8 do 12 krat v 24 urah). Če novorojenček ali dojenček, ki prepočasi pridobiva telesno težo spi čez dan več kot 3 ure skupaj, naj ga mati zbudi na 2 do 3 ure in ga podoji.
Dojiti po zahtevah otroka. Mati naj se ne drži strogih in neživljenjskih urnikov, pač pa naj pristavi sitnega dojenčka, tudi če se ji zdi, da je ravnokar jedel.
Ponuditi obe dojki pri vsakem hranjenju, zlasti v prvih tednih po rojstvu. Dojenček naj najprej popolnoma izprazni eno dojko (to traja približno 10 do 15 minut), nato pa naj mu mati ponudi še drugo dojko. Pri naslednjem hranjenju naj začne z dojko, ko jo je pri predhodnem dojenju ponudila kot drugo.
Izmenjavanje leve in desne dojke. Mati bo lahko pospešila proizvodnjo mleka, če bo pri enem podoju večkrat prestavila otroka z ene na drugo dojko. Ko postanejo dojenčkovi požirki manj pogosti ali ko začne kazati znake manjšega zanimanja za dojenje, naj ga mati prestavi na drugo dojko. Ob podobnih znakih kot prej, naj ga mati ponovno prestavi na prvotno stran. To lahko ponavlja, dokler se dojenček resnično ne nasiti (vsaj dva do trikrat na vsaki strani).

Dovoliti dojenčku, da sesa tako dolgo, kot želi. Vse potrebe po sesanju lahko dojenček zadovolji pri dojkah. Ob pravilnem pristavljanju materine bradavice zaradi tega ne bodo preobremenjene.

Mati naj ne daje normalno razvijajočemu se dojenčku v prvi polovici leta ničesar drugega kot svoje mleko (če mu mati občasno že dodaja umetno mleko, naj ob ponovnem pogostejšem dojenju dodatek postopno zmanjšuje, pri čemer naj bo v stiku z otrokovim pediatrom). Polno dojen dojenček do približno polovice leta ne potrebuje dodatka čajev, vode ali sokov.

Le v izjemno redkih primerih materine dojke resnično ne zmorejo proizvesti zadostne količine mleka za dojenčka. Če materi kljub vsem prizadevanjem ne uspe do sitega nahraniti otroka s svojim mlekom, naj mu dodatek umetnega mleka ponudi po brizgalki, kapalki, žlički ali kozarčku (v tujini se dobi tudi posebna naprava “suplementar”, ki omogoča istočasno dojenje in dodajanje umetnega mleka pri materinih prsih), da ne zmede njegovega načina sesanja. Dojenja naj v tem primeru nikar ne opusti, saj so tudi majhne količine materinega mleka za dojenčka zelo koristne.
 
Boleče bradavice

Kratkotrajna bolečina, ki jo mnoge matere začutijo ob začetku dojenja v prvih tednih po porodu, je običajna, in mine sama po sebi. Sicer pa dojenje ni in ne sme biti boleče. Če se to zgodi, je daleč najpogostejši vzrok za materine boleče bradavice v nepravilnem pristavljanju.

Otrok je pravilno pristavljen, kadar ima v ustih velik del bradavičnega kolobarja, tako da pravilno in učinkovito “molze” mlečne rezervoarčke (sinuse), ki se nahajajo pod kolobarjem. Žvečenje konice bradavice pa ne povzroča samo bolečin in poškodb v tem občutljivem tkivu, ampak tudi onemogoča dojenčku, da bi se v kratkem času in brez prehudega naprezanja nasitil.

Dojenček mora torej, preden zagrabi bradavico, usta široko odpreti (kot bi zazehal). Mati mu lahko pri tem pomaga tako, da ga z bradavico požgečka po spodnji ustnici in morda zraven še sama reče širok “a”. V trenutku, ko so dojenčkova usta široko odprta, naj ga mamica nežno pritisne k dojki. Otrok mora biti tesno ob materi, obrnjen proti njej, tako da se njuna trebuha dotikata, njegov nosek in bradica pa se dotikata dojke (mati naj se ob tem prepriča, da dojenček z lahkoto diha). Dojenčkovo uho, rama in bok naj bodo v ravni črti, usta pa točno pred bradavico, tako da se mu ne bo treba naprezati, da bi jo dosegel. Oba naj bosta nameščena v udobnem položaju. Če opazi ali otipa otrokov jeziček, ki objema spodnji del bradavice (kar je zelo pomembno!), pri čemer so njegove ustnice obrnjene navzven, in po nekaj trenutkih sliši dolge požirke, je to znak, da je dojenček pravilno pristavljen.
Ne dovolite, da bi otrok sesal nepravilno. Če se pojavi bolečina, je treba dojenje takoj prekiniti in dojenčka pristaviti znova. Dojenje prekinemo tako, da vtaknemo čist mezinec med otrokove dlesni in nežno pritisnemo spodnjo čeljust navzdol.

Če bolečina kljub pravilnemu pristavljanju ne preneha ali če se pojavi nenadoma po nekaj tednih ali mesecih uspešnega dojenja, je lahko možen vzrok zanjo v glivičnem vnetju bradavic. Bradavice so v tem primeru običajno živo rdeče barve, lahko tudi krvavijo, mater pa pečejo ali srbijo. Morda opazi istočasno tudi v otrokovih ustih bele lise, vneto ritko ali celo pri sebi vnetje nožnice. V tem primeru naj mati obišče zdravnika, ki bo njej in verjetno tudi dojenčku predpisal ustrezna zdravila.

Poškodovane bradavice se bodo najhitreje zacelile, če jih bo mati po dojenju namazala s svojim mlekom in poskrbela, da bodo na suhem. Koristi tudi spreminjanje položajev za dojenje. Nosi naj udobna oblačila, še zlasti modrček. Posebna mazila običajno niso potrebna, če pa že, je zelo priporočljiv modificirani lanolin, ki ohranja naravno notranjo vlažnost občutljivega bradavičnega tkiva in ga pred dojenjem ni potrebno spirati (pri nas se ga žal težko dobi).

V vseh primerih bolečih bradavic materam svetujemo, da ob upoštevanju ustreznih nasvetov dojijo še naprej, saj se bodo skoraj zagotovo bradavice zacelile v nekaj dneh. Odločno pa odsvetujemo uporabo bradavičnih nastavkov, saj le-ti običajno povzročajo več težav kot koristi.

 

Irena Dvojmoc Kotnik, univ. dipl. psih. in svetovalka za dojenje pri La Leche League

O avtorju

Uredništvo

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
147,395
13.06.2021. ob 13:25
284,278
15.06.2021. ob 19:35
110,156
16.06.2021. ob 10:46
Preberi več