Starovidnost

Uredništvo, 20. marec 2012.

Pri kratkovidnosti in daljnovidnosti smo govorili, da je leča prožna s pomočjo akomodacijske mišice in da lahko spreminja svojo lomnost. V starosti 45 do 50…

Pri kratkovidnosti in daljnovidnosti smo govorili, da je leča prožna s pomočjo akomodacijske mišice in da lahko spreminja svojo lomnost. V starosti 45 do 50 let pa prične leča počasi izgubljati svojo prožnost, tako pri 60 letih prožnost popolnoma izgine in napenjanje ciliarne mišice nima nobenega učinka več. Ta proces je fiziološki in poteka enakomerno pri vseh očeh, brez ozira na to, ali so oči emetropne ali ametropne. Bližišče se vedno bolj oddaljuje od očesa in se približuje daljišču. Ko postane leča popolnoma toga, je bližišče v daljišču. Akomodacijska širina pada in je nazadnje enaka ničli.


Pri branju, pisanju in podobnih delih opravljamo svoje delo približno v razdalji 30 cm, katero imenujemo delovna razdalja. Dokler leži bližišče poleg te točke, se lahko opravlja delo brez napora, ko pa se bližišče oddalji in preseže delovno razdaljo, pričenja tisk postajati nejasen; to je že prvi znak, da oko postaja polagoma starovidno. To pa prične nastopati navadno med 45 in 50 letom. V začetku, ob nastopu starovidnosti, si presbiopi pomagajo navadno tako, da držijo knjigo nekoliko dalje od sebe. Ta razdalja se postopoma vedno veča, tako dolgo, da se je starovidni prisiljen zateči k zdravniku ali optiku po očala, zaradi tega, ker ne more več brati drobnega tiska, ker dobi na mrežnici premajhno sliko. Nekateri to preprečujejo z močnejšo razsvetljavo, berejo na soncu ali pa postavijo luč med očesom in besedilom s tem se zmanjšajo razpršilni krogi in zenici se zaradi močnejše svetlobe zožita. Takšni triki so mogoči le za kratek čas in niso nikoli v nobenem primeru priporočljivi.

Oko ima največjo prožnost v otroških letih. Z leti se bližišče polagoma, toda stalno oddaljuje od očesa. 10 let star otrok lahko bere droben tisk v razdalji 7 cm pred očmi (tu ima svoje bližišče), v starosti 25 let je bližišče še na razdalji 12 cm pred očmi, pri 40 letih 22 cm, pri 46 letu pa že pri 30 cm. Torej bližišče se je premaknilo v razdalji 30 cm od oči. Oko še lahko zbira žarke, toda le s precejšnim naporom, dokler se akomodacijska mišica ne utrudi in popusti. Če mišica popusti, se leča splošči, lomnost se zmanjša, slika na mrežnici ni več ostra in tisk se zamegli. Stanje imenujemo starovidnost ali presbiopia (presbus=starček, izhaja iz grške besede).

Starovidnost ne smemo zamenjati z daljnovidnostjo. Daljnovidnost je refrakcijska hiba, starovidnost pa fiziološki starostni pojav. Starovidnost popravimo z konveksnimi, oziroma zbiralnimi stekli (+). Predpis očal ne sme biti šablonski, temveč se mora prilagodit željam in potrebam posameznika. Bistvo predpisa starostnih očal je v tem, da preložimo akomodacijsko polje v take meje, ki ustrezajo vrsti dela in potrebi posameznika. Npr. 50 let star emetrop potrebuje očala za primerno razdaljo. Sam ima + 2.50 dioptrije; njegovo akomodacijsko polje pa se razteza od 0 do 40 cm. Če mu sedaj predpišemo + 1.50 dioptrije ga napravimo kratkovidnega. Njegovo daljišče leži sedaj pri 66 cm 100/1.50, njegovo bližišče pa meri 25 cm, sam pa ima še +2.50 dioptrije in z dodatkom +1.50 dioptrije razpolaga z +4.00 dioptrije. Iz tega opisa je razvidno, da leži sedaj njegovo akomodacijsko polje med 26 in 66 cm; torej v prostoru, ki je prikladen za branje in podobna dela. V primeru, da ta ista oseba potrebuje očala za bližinska dela, ji moramo preložiti njeno akomodacijsko polje v take meje, da vidi preko razdalje 66 cm. Takrat predpišemo namesto +1.50, samo +1.00 dioptrije, tako da se njeno daljišče premakne do razdalje 100 cm, bližišče pa na 28.5 cm : 100 / (2.50 + 1.00).

Pri pregledu starovidnosti je važna tudi starost pacienta, katero moramo poznati. Pri predpisu prvih očal naj se predpiše rajši nižja dioptrija, pri naslednjih očalih (močnejših) pa ne delajmo prevelikega skoka. Slabovidni imajo željo da približajo predmete bolj kot normalnovidni, zato da dobijo s tem večjo sliko na mrežnici. Te pa korigiramo na krajšo delovno razdaljo.

Pravilnovidni potrebuje v starosti 46-47 let + 1.00 dioptrije ; pri 50 letih + 1.50 dioptrije; v starosti 55 let +2.00 dioptrije, pozneje pa vedno več, tako dolgo, dokler akomodacijska zmožnost popolnoma ne popusti in to je približno pri 60 letih. Od tedaj naprej ostane dioptrija nespremenjena do konca.

V mnogih primerih ljudje odlašajo z nošenjem starostnih (bližinskih) očal, čeprav s tem dolga leta mučijo svoje oči, vendar nakoncu le spoznajo, da morejo k optiku. Nekateri imajo zgrešeno mišljenje, ker mislijo, da z odlašanjem ščitijo svoje oči. Pogosto nastanejo zaradi tega napačnega pojmovanja škodljive posledice, kot so prehitro povečanje dioptrije in še druge nevšečnosti, ki so očesu škodljive.

Tudi gotova očala, katera prodajajo v normalnih trgovinah so škodljive, kajti niso narejene posebej za vsakega pacienta, kateri imajo lahko različno dioptrijo desnega in levega očesa, kjer tudi ni upoštevana pacientova zenična razdalja, ter na teh mestih tudi ni kontrole glede optične kvalitete stekel.

Leča v starosti porumeni in postaja rjavkasta. Sestavljena je iz progastih vlaken. Zunanja mlajša plast vlaken sestavlja lečno skorjo. V pozni starosti se vlakna starajo in sklerozirajo. Ta fiziološki proces je glavni vzrok, da leča izgubi prožnost in oko postane starovidno.

Leča se nikoli ne skali v celoti, ampak v omejenem delu. Če pa zavzame vse dele, jo imenujemo katarakta ali siva mrena. Starostna katarakta se pojavi na obeh očesih hkrati, vendar včasih bolj na eni kot na drugi. Začne se na robovih, dokler ne doseže območje zenice, s tem prične vid pešati, dokler popolnoma ne opeša. V tem primeru je edina rešitev, da se leča operativnim potom odstrani, v novejšem času se vstavlja nadomestna in v najnovejšem času se tudi ultrazvočno obdela. Po odstranitvi leče nastopi znižanje refrakcije. Če je bilo oko pred operacijo pravovidno (emetropno), postane po odstranitvi leče približno za +11.00 dioptrije daljnovidno. Oko s kratkovidnostjo – 22.00 dioptrije postane po odstranitvi leče približno pravovidno in ne potrebuje za gledanje v daljavo nobene korekcije. Pri nižjih stopnjah kratkovidnosti, pa je popravno steklo primerno šibkejše po obrazcu: (22-x) / 22, kar pomeni število dioptrije kratkovidnost pred operacijo.

Oko brez leče nima več akomodacije. Zato mu moramo poleg stekel za daljavo, predpisati tudi stekla za bližino. Te so ponavadi za +3.00 dioptrije močnejše, kakor očala za daljavo. Brezlečno oko imenujemo tudi afakično.

Imamo še nekaj primerov v katerih se leča mora odstraniti, ki pa niso tako pogosti. Eden izmed teh je premik leče iz svoje normalne lega (glej premikajočo sliko zgoraj). Nastane pri večjih pretresih glave ali poškodbah, lahko pa je tudi prirojenega značaja. Pri manjših premikih lahko ostane leča vse življenje v tej legi brez posledic za vid, da se tudi koregirati, če leča le ni preveč premaknjena. Večkrat pa leča svojo lego spremeni in se nagne nazaj v steklovino, dokler jo še držijo vlakenca, pozneje ko se vlakenca pretrgajo, prične leča plavati po steklovini in menja svojo lego s premikanjem očesa. V tem slučaju je odstranitev leče nujna.

O avtorju

Uredništvo

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
147,420
24.07.2021. ob 23:02
284,474
12.07.2021. ob 21:25
110,190
16.05.2021. ob 09:34
Preberi več

New Report

Close