POROČILO O NALEZLJIVIH BOLEZNIH V MESECU JULIJU

Uredništvo, 22. avgust 2002.

AKUTNE ČREVESNE OKUŽBE Črevesne nalezljive bolezni so se pojavljale pogosto, kar je značilno za poletni čas. Med dokazanimi bakterijskimi povzročitelji so prevladovale okužbe s salmonelami…

AKUTNE ČREVESNE OKUŽBE Črevesne nalezljive bolezni so se pojavljale pogosto, kar je značilno za poletni čas. Med dokazanimi bakterijskimi povzročitelji so prevladovale okužbe s salmonelami (96 prijav) in kampilobaktri (44 prijav). Pogosto so obolevali udeleženci piknikov in celotne družine. Bolniki, oboleli s salmonelnimi ali kampilobakterskimi črevesnimi okužbami, so pred pojavom obolenja pogosto zaužili hrano, pripravljeno na žaru, na različne načine pripravljeno piščančje meso, jajca in kremne sladice. Bolniki so navajali visoko telesno temperaturo, hudo drisko z bruhanjem, težave pa so trajale več dni. Zabeležili smo tudi 2 epidemiji, ki ju je povzročila Salmonella Enteritidis: v prvem primeru je zbolelo več družin, ki so se udeležile piknika; v drugem primeru pa so osebe zaužile doma pripravljeno kremno sladico. V raznih domovih in institucijah so prevladovale virusne črevesne okužbe, povzročitelj pa se je širil s posrednim ali neposrednim stikom z blatom okužene osebe – fekalno oralno. Tudi virusne črevesne okužbe so potekale v epidemijah. V epidemiji virusnih črevesnih okužb, ki so jo povzročili calicivirusi, je v domu starejših občanov obolelo 52 oseb: večinoma varovanci, pa tudi negovalno osebje. Epidemiji akutnih virusnih črevesnih okužb smo obravnavali tudi v dveh vrtcih v Ljubljani. V prvem primeru je s prebavnimi težavami zbolelo 27 otrok, v drugem pa 9 otrok. V enem izmed materinskih domov so s prebavnimi težavami, ki jih je spremljal tudi izpuščaj, obolevale matere z otroki. Težave so trajale od 1 do 17 dni, iz blata pa so izolirali tako adenovirus kot tudi rotavirus. KAPLJIČNE NALEZLJIVE BOLEZNI Med kapljičnimi nalezljivimi bolezni so bile najpogostejše norice, število prijav pa bistveno nižje kot v zimskih mesecih. Nizko je bilo tudi število prijav streptokoknih angin (30) in škrlatink (48). Akutne okužbe dihal so se pojavljale z incidenco 452 do 875 prijav na 100.000 prebivalcev na teden, gripi podobnih obolenj ni bilo. BOLEZNI, KI JIH PRENAŠAJO INSEKTI V juliju smo prejeli 38 prijav klopnega meningoencefalitisa. Obolevali so ljudje vseh starosti, najmlajši bolnik je bil star 4, najstarejša bolnica pa 73 let. Prejeli smo tudi 252 prijav obolelih z lymsko boreliozo, od tega 148 žensk in 104 moških. ZOONOZE S hemoraško mišjo mrzlico je zbolela ženska, ki biva ob meji s Hrvaško in dela v drevesnici na Hrvaškem. Bolnica je opažala več glodalcev kot prejšnja leta zlasti na polju, kot tudi ob gozdu. Z mišjo mrzlico je zbolela tudi ženska, ki je v času inkubacije pospravljala zapuščeno hišo v hrvatskem Zagorju. Z leptospirozo je zbolel in tudi umrl moški iz Litije. Bolnik je v fazi inkubacije polagal kamnite plošče v neposredni okolici stanovanjske hiše in opuščene garaže, v kateri so pred tem z vabo ujeli številne miši. Bolnik se je tudi kopal in veslal v reki Savi. Pri vseh treh bolnikih z zoonozami smo opravili epidemiološko preiskavo na terenu in deratizacijo. MENINGITISI Prijeli smo prijavo meningitisa, povzročenega s Streptococcus agalactiae pri 23-letni ženi in prijavo etiološko nepojasnjenega gnojnega meningitisa pri 4-letnem dečku iz Ljubljane. Visoko je bilo število prijav virusnih meningitisov (42), kar je najverjetneje odraz povečanega kroženja enterovirusov med prebivalstvom. ANTIRABIČNE OBRAVNAVE V juliju smo obravnavali 84 oseb, ki so jih poškodovale živali. 18 oseb smo cepili proti steklini. Največ ljudi smo morali cepiti zaradi ugrizov neznanih psov, v dveh primerih so psa ubili; 1 osebo smo cepili zaradi kontakta s steklo lisico; 1 zaradi ugriza miši, mačka ali neznane živali. Prebivalstvo opozarjamo, da je potrebno v primeru živalskega ugriza slino takoj obrisati z rane, rano pa čim prej sprati z obilico vode in mila. Zelo pomembno je, da poškodovana oseba poskusi ugotoviti, kdo je lastnik živali, ki je povzročila poškodbo. Če namreč vemo, kdo je lastnik živali, se za žival odredi veterinarski nadzor za 10 dni od dneva, ko je povzročila poškodbo. Če je žival zdrava, cepljenje poškodovane osebe proti steklini ni potrebno. Podatek lastnika, da je bila žival cepljena proti steklini, ne zadošča, temveč mora žival pregledati pooblaščeni veterinar. Pripravila: Nina Pirnat, dr.med., specialistka epidemiologije, Vodja dejavnosti epidemiologije nalezljivih bolezni na ZZV Ljubljana.
Več »

O avtorju

Uredništvo

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
147,475
31.08.2021. ob 10:42
284,829
24.09.2021. ob 19:12
110,258
24.09.2021. ob 15:00
Preberi več

New Report

Close